TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega M.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan kot strošek, ki je nastal v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, plačati povprečnino v znesku 100.000,00 SIT.

To, da je obsojenec neugotovljeni osebi (sostorilcu) vnaprej obljubil, da bo v RS prevzel preko državne meje ilegalno spravljene tujce in jih odpeljal v L., je odločilno prispevalo k temu, da so ostali sostorilci kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ izvršili tako, kot nam kaže obravnavan življenjski primer. Ostali sostorilci namreč zagotovo ne bi ponoči preko zelene meje iz Republike Hrvaške v RS spravili 20 državljanov Ljudske republike Kitajske, ne da bi imeli vnaprej zagotovljen prevzem teh ilegalcev na slovenski strani meje in njihov prevoz iz obmejnega pasu v notranjost RS, zato ne drži trditev, da obsojenca ni mogoče šteti za sostorilca, ker ni podan objektivni pogoj sostorilstva.