TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornice obsojenega G.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.

Med dopustne osebne (personalne) dokaze sodi poleg izpovedb prič ter izvida in mnenja izvedenca tudi zagovor obdolženca.

Kadar je priznanje edino dokazno sredstvo, v kazenskem postopku nima procesno pravnih učinkov in za obsodilno sodbo ne zadošča, še vedno pa ima tudi v takšnem primeru priznanje lastnost dokaza oziroma dokaznega sredstva.

Sodišče druge stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da "je tudi zagovor obtoženca ali soobtoženca podvržen dokazni oceni sodišča", v nadaljevanju pa, da "zagovor soobtoženca ni dokaz v formalnem smislu". Formalno nasprotje v razlogih pritožbenega sodišča zato res obstaja, vendar ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj se nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, pač pa na vprašanje pravne narave.