TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, kot je razviden iz teh točk izreka.

V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sodba prve stopnje v 3. in 4. točki izreka.

 

Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Z drugimi besedami povedano to pomeni, da mora iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhajati tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v zahtevku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ima kot lastnik stanovanja pravico odpovedati najemno pogodbo toženi stranki iz krivdnih razlogov. Vendar pa se tožbeni zahtevek ne glasi na odpoved najemne pogodbe, temveč na razdrtje najemne pogodbe. Pravica do razdrtja najemne pogodbe pa lastniku stanovanja v primeru, kot je obravnavani, ne pripada. To pa pomeni, da uveljavljeni tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen. Ker je bila tožba vložena po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sodbo, s katero bi tožbeni zahtevek zavrnilo (3. odstavek 318. člena ZPP). Ker ni ravnalo tako, je zmotno uporabilo materialno pravo (konkretno 53. člen SZ). Na podlagi določila 4. odstavka 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.