TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 145.c Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78, 41/87, 32/89 in 8/90 ter Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95 in 10/98) je iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke odpraviti v roku 6 mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98 in 26/99) se zavrne.

Pobudnik zmotno meni, da navajanje razlogov zaradi katerih se ne strinja s posameznimi ugotovitvami Ustavnega sodišča in z odločitvijo v zadevi št. U-I-60/98, pomeni tudi uveljavljanje razlogov, ki naj bi jih Ustavno sodišče še ne upoštevalo pri odločanju. Pobudnik tudi zmotno meni, da je vsak zakon sprejet po drugačnem postopku in da sprememba enega zakona ne more hkrati spreminjati drugega zakona. Sprememba zakonske ureditve zaradi uveljavitve drugega zakona pa sama po sebi še ne pomeni kršitve 2. člena Ustave, kot to zatrjuje pobudnik. Zato je Ustavno sodišče tudi ponovno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena ZIKS-G zavrnilo kot očitno neutemeljeno.Izpodbijana ureditev zahtevkov za odškodnino zaradi nemožnosti uporabe premoženja, ki je bilo predmet vračanja po določbah ZIKS, ne izključuje za celotno obdobje od zaplembe do vrnitve za vse primere enako. V nekaterih primerih uveljavljanja obravnavanih odškodninskih zahtevkov namreč sploh ne omogoča. Ker so ti odškodninski zahtevki izključeni za obdobje po razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do vložitve zahteve pri Ministrstvu za pravosodje, namreč ni časovnega obdobja, za katero bi upravičenec lahko uveljavljal odškodninski zahtevek, v primerih, v katerih je bilo premoženje vrnjeno po določbah ZIKS pred vložitvijo zahteve za povrnitev škode zaradi izgubljenega dobička pri Ministrstvu za pravosodje. Kolikor je treba to zahtevo vložiti tudi zaradi odškodnine zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja oziroma izgubljenega dobička v primerih, ko premoženje še ni vrnjeno, jo je do vrnitve premoženja nemogoče opredeliti vsaj po višini. Izpodbijana ureditev priznavanje odškodninskih zahtevkov pogojuje z zahtevo, ki bi morala biti vložena še preden je znana usoda zahteve za vračilo premoženja, s tem pa tudi, še preden je znana odločitev sodišča o načinu vrnitve zaplenjenega premoženja.Odločilno za presojo izpodbijane ureditve je tudi, da ta pogoj upravičencem pred uveljavitvijo izpodbijane določbe ni bil znan. Če so upravičenci svoje zahtevke vlagali v zakonsko določenih rokih, ko je zakonodaja priznavala pravico do obravnavanih odškodnin za ves čas od zaplembe premoženja dalje, njihov pravni položaj glede časovnega obdobja, za katerega vendarle lahko uveljavljajo te odškodnine, ne sme biti odvisen od tega, ali so tako zahtevo vložili na dan pravnomočnosti odločitve o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja ali nekaj let kasneje.SKRAJŠAN