TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. R e v i z i j i s e u g o d i, sodbi sodišč nižje stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi z revizijo se pridrži za novo sodbo.

Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.

Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.

ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).

Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).