TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornika obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Vabilo za zaslišanje priče policistke je bilo vročeno (samo) zagovorniku, kar je v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZP-1, v skladu s katerim se v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (po uveljavitvi ZP-1E), v zvezi s 1. odstavkom 88. člena ZUP, v skladu s katerim se, kadar ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. V skladu s 4. odstavkom istega člena se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. V rednem sodnem postopku je sicer pri vročanju treba upoštevati tudi določbe ZP-1, če za posamezne vrste odločitev posebej določa, komu se pisanje vroča. Zakon tako izrecno določa, da se vabilo na zaslišanje ali narok vroči osebno obdolžencu (115. člen ZP-1), prav tako se vabilo za zaslišanje osebno vroči priči ali izvedencu (67. člen ZP-1 v zvezi s 119. členom ZKP), osebno obdolžencu se vročajo sodbe, kar pomeni, da vročitev odločbe samo zagovorniku obdolženca ne zadošča za pravilno vročitev.

V primeru, če sodišče naroka ne prekliče, velja domneva, da prošnji za preložitev ni bilo ugodeno in se mora storilec oziroma zagovornik tega tudi udeležiti (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 43/2004).

Obveznost zagovornika v kakšni drugi sodni zadevi v postopku o prekršku, kjer obramba po zagovorniku ni obvezna, praviloma ni opravičilo, da ne pride na narok, saj je dolžan poskrbeti za substitucijo.

Ustavno sodišče je v odločbi, št. Up-120/97, z dne 18. 3. 1999 sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena v povezavi z določbo 29. člena URS o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. V skladu s temi izhodišči pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1 (prim. odločba Ustavnega sodišča, št. Up-537/05 z dne 15. 3. 2007), kar je sicer zahteval, vendar se na zaslišanje priče policistke ni zglasil niti ni izostanka opravičil.

Podatek o kraju in času storitve je potreben za individualizacijo konkretnega prekrška, ni pa zakonski znak obravnavanega prekrška.