TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).

Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.