TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se

razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.