TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 2. člena in drugega odstavka 71.a člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/01) se zavrne.

Pravica in dolžnost zakonodajalca, da uredi položaj odvetništva kot dela pravosodja izhaja iz prvega odstavka 137. člena Ustave. Odvetniki imajo v okviru pravosodja pomemben položaj, ki je opredeljen v Zakonu o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), Statutu Odvetniške zbornice Slovenije, Kodeksu odvetniške poklicne etike ter v zakonih, ki urejajo sodne postopke. Ti predpisi določajo sistem pravic in dolžnosti odvetnika, ki je namenjen predvsem zagotavljanju pravne varnosti strank. V ta sistem, ki temelji na ustavni opredelitvi funkcije odvetništva, samostojni podjetnik ni vključen, tudi če ima enako izobrazbo kot odvetnik in opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno je zakonodajalec imel utemeljen razlog, da je pri urejanju pravice zastopati stranke pred sodišči proti plačilu, razlikoval med odvetniki in tistimi, ki to niso. Izpodbijani določbi drugega odstavka 2. člena ZOdv zato ni mogoče očitati, da je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. Zakonodajalčeva zahteva, da se zastopanje strank pred sodišči proti plačilu lahko opravlja le v okviru določenega poklica, ne pomeni izključevanja na podlagi osebne okoliščine. Iz razlogov, s katerimi je Ustavno sodišče kot neutemeljen zavrnilo očitek o neskladju izpodbijane določbe ZOdv z načelom enakosti pred zakonom, je neutemeljen tudi očitek, da je izpodbijana ureditev v neskladju z določbo 74., 49. in 33. člena Ustave ter z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varujejo zasebno lastnino. Ker izpodbijana ureditev ne posega v pravico do dela, je neutemeljen tudi očitek, da je v neskladju z ustavnimi pravicami, ki so z njo povezane (34. in 35. člen Ustave). Ker je Ustavno sodišče zavrnilo očitek, da je določba drugega odstavka 2. člena ZOdv v neskladju s 74. in z 49. členom Ustave, je kot neutemeljen zavrnilo očitek pobudnika, da je izpodbijana določba v neskladju z 2. členom Ustave, ki ga pobudnik povezuje s tema dvema ustavnima določbama. Zaradi zavrnitve očitkov o neskladju izpodbijane določbe ZOdv s posameznimi ustavnimi določbami, na katere se sklicuje pobudnik, se tudi ni moglo postaviti vprašanje, ali gre pri tej ureditvi za prekomerno omejevanje pravic (tretji odstavek 15. člena Ustave).