TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrže.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Določba 2. odstavka 4. člena ZUS-1 ne predstavlja posebne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu, pač pa le določa načelo sojenja v primerih izpodbijanja dejanj javne oblasti. V obravnavanem primeru, ko se pri utemeljevanju aktivne legitimacije za vložitev tožbe tožeča stranka sklicuje zgolj na 2. odstavek 4. člena ZUS-1, sodišče ne more ozko slediti ponujeni podlagi, temveč je presojalo legitimacijo v skladu s pogoji, ki so določeni v 1. odstavku 4. člena ZUS-1 in so glede na sistematiko 4. člena ZUS-1 enaki tudi za izpodbijanje dejanj javne oblasti.

Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da zoper nezakonito izločitev ponudbe tožnika iz izbire in zoper samo izbiro najugodnejšega ponudnika ni ustreznega drugega pravnega varstva, s čimer pojasnjuje pogoj subsidiarnosti, ne utemeljuje pa posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika.

Sodišče je ugotovilo, da akt o izločitev ponudbe in akt o izbiri najugodnejšega ponudnika nista akta izdana v upravni zadevi, v kateri se je odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, niti ni v predmetni zadevi s posebnim predpisom (ZSPDPO) in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin določeno, da se vodi upravni postopek oziroma odloča v upravnem postopku in izda upravno odločbo. To ne izhaja tudi zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari. Navedeni akti so akti poslovanja občine, s katerimi občina razpolaga s svojim premoženjem.