TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: 1.1. v 1.točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek, po katerem so tožene stranke dolžne nerazdelno plačati tožeči stranki znesek 32.112.710,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.1.1995 dalje do plačila, zavrne; 1.2. v 2.točki izreka pa tako, da se tožeči stranki naloži v 15 dneh od vročitve te sodbe povrnitev pravdnih stroškov prvotoženi stranki v znesku 1.431.485,00 SIT, drugotoženi stranki 92.939,00 SIT, petotoženi stranki 418.880,00 SIT, sedmotoženi stranki 92.939,00 SIT, devetotoženi stranki 51.051,00 SIT in desetotoženi stranki 92.239,00 SIT, v primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka navedenega roka do plačila.

2. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti prvotoženi stranki 264.000,00 SIT stroškov pritožbenega postopka, v primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

 

Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.