TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji predlagatelja se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba nasprotnih udeležencev zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Revizija drugega nasprotnega udeleženca se zavrne.

Stavka mora biti nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine (določba 33. člena Ustave RS) in svobodne gospodarske pobude. To pomeni, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo. Seveda pa to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega tako v lastnino delodajalca kot tudi v njegovo gospodarsko pobudo. Pri tem je vedno treba upoštevati, da je stavka tudi po prvem odstavku 1. člena zakona o stavki (Zstk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov, ocena sorazmernosti pa je največkrat možna šele takrat, ko je stavke konec in ko so jasni njeni rezultati. Določene omejitve sicer dopušča že drugi odstavek 77. člena Ustave RS, s katerim pa ni omejena pravica do sindikalne svobode, ampak le pravica do stavke. Ta se lahko omeji, če je to zahteva javne koristi, kar pomeni, da je odločilen samo objektiven kriterij. Omejitve stavke so tako dopustne, razlagati pa jih je treba ozko, ker je treba vedno upoštevati, da je stavka bistveno sredstvo uveljavljanja in varstva delavčevih socialnih in ekonomskih pravic.

Ker pravice do stavke, razen v skladu z ustavo in zakonom (pa še v tem primeru je vprašljiva skladnost zakonskih omejitev z ustavo), ni mogoče omejevati, je treba storiti vse, da stavka poteka ves čas zakonito in pod popolno kontrolo organizatorjev. Že prva nezakonitost povzroči, da je stavka od takrat dalje pa do prekinitve nezakonita, saj ima vsaka nezakonitost lahko tudi posledice, ki tako ali drugače vplivajo na potek celotne stavke.