TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi predlagateljice PP V. se ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku spre meni tudi po uradni dolžnosti tako, da izrek v celoti poslej glasi:

“Obd. P. R. je odgovoren za prekršek po V. odst. 30. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa – 1, ki ga je storil s tem, da je dne 22. 11. 2005 ob 23.00 uri vozil osebni avtomobil reg. št. CE ... po regionalni cesti II. reda št. ... in sicer po P. c. v naselju V. iz smeri Š. proti V., ob približevanju križišču P. c. s cesto F. F. pa ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval ter bi lahko varno ustavil pred oviro, ki jo je v danih razmerah lahko pričakoval in sicer ustavljeno vozilo pred semaforjem, v posledici pa je s prednjim delom svojega vozila trčil v zadnji del pred semaforjem ustavljenega vozila reg. št. CE ..., voznika F. D., ki ga je po trčenju odbilo v križišče za 23,5 metra, s čemer je obd. R. ravnal v nasprotju z I. odst. 30. čl. ZVCP-1 in se mu na podlagi V. odst. 30. čl. ZVCP-1 izreče globa v znesku 208,64 (dvesto osem 64/100) EUR in 4 (štiri) kazenske točke za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.

Obdolženec mora plačati globo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. V primeru neplačila se bo obdolžencu določil uklonilni zapor, ki traja, dokler obdolženec globe ne plača, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se ta izterja prisilno. Obdolženec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Na podlagi I. odst. 144. čl. Zakona o prekrških -1 je obdolženec dolžan plačati stroške postopka na prvi stopnji in sicer na 62,59 EUR odmerjeno povprečnino v 15 dneh po prejemu te sodbe, sicer se prisilno izterja;”

v nespremenjenih delih pa se izpodbijana sodba potrdi ter se v tem delu pritožba predlagateljice zavrne kot neutemeljena.

 

Če izrek sodbe o prekršku ne vsebuje vseh zakonskih znakov prometne nesreče kot je definirana v 134. čl. ZVCP-1, ni pogojev za uporabo 234. čl. ZVCP-1.

Za uporabo omilitvenih določil mora obstojati dejanska podlaga in tudi ta del odločitve mora biti obrazložen tako, da je mogoče preizkusiti, katere okoliščine je sodišče štelo za takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo uporabo omilitvenih določil ZP-1.