IZREK
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
JEDRO
V zvezi s to presojo je opozoriti na določilo 158. člena stanovanjskega zakona (naprej SZ). Po tem določilu se spori, sproženi pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, nadaljujejo po predpisih, ki so veljali pred tem zakonom. Ti predpisi, ki so urejali razmerja kot je sporno, so bili: zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR), zakon o pravicah na delih stavb in zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Po določilu 68. člena ZSR ni smel nihče brez dovoljenja stanovanjskega organa in soglasja hišnega sveta preurejati podstrešnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, kar je veljalo za take hiše tudi v primerih, če so bile deloma v lasti etažnih lastnikov. Enako ureditev je vseboval 50. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Po določilu 4. člena zakona o pravicah na delih stavb so imeli tudi vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na podstrešju in na skupnih delih stavb, če je bila ta v družbeni lastnini. Ker toženec za gradbene posege na skupnih delih podstrešja, ki so predmet tožbenega zahtevka, ni imel potrebnih soglasij in dovoljenj po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, so bili ti posegi brez pravne podlage in torej nedopustni. V takih primerih pa imajo imetniki pravice uporabe na skupnih delih večstanovanjske hiše, med katere so spadali tudi etažni lastniki po 5. členu zakona o pravicah na delih stavb, pravico do pravnega varstva, ki je podobno pravici lastnika oziroma solastnika po 37., 42. in 43. členu zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.