TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Tožba proti sklepu se z a v r ž e. 2. Tožba proti odločbi se z a v r n e.

Pravila borze, ki kot splošni pogoji poslovanja na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, saj določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki jih je sprejela uprava borze. Gre za pravila, ki jih je sprejel pristojen organ (uprava borze) in ki so bila pravilno objavljena (v Uradnem listu RS).

Pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana, ki so veljala do uveljavitve ZTVP-1, je sprejela uprava borze, začela pa so veljati 8 dni po tem, ko jih je potrdila Agencija; to so pravila, katerim se člani borze, pooblaščeni udeleženci in izdajatelji "podredijo" na obligacijskopravni podlagi. Veljavnost teh pravil po Ustavi sicer ni bila pogojena z objavo v državnem uradnem listu (154. člen Ustave), je bila pa pogojena z Zakonom o Uradnem listu (Uradni list RS, št. 57/96). Vendar pa je treba upoštevati, da gre pri Pravilih in postopkih poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana za splošni akt, ki vsebuje strokovna pravila, namenjena ožjemu krogu naslovljencev, ki so bili na obstoj teh pravil in na to, da jih morajo upoštevati, opozorjeni v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje, kateri pa so bili objavljeni v državnem uradnem listu. Poleg tega pa ta pravila tudi po vsebini niso predstavljala nekega začetnega avtonomnega urejanja področja, temveč so pomenila le zapis že izoblikovane prakse glede posameznih strokovnih vprašanj.

Čeprav gre v konkretnem primeru za relativno majhno število kršitev, pa njihova časovna razporeditev (šest parov poslov, storjenih v treh dneh) kaže na to, da ne gre le za nekaj povsem slučajnih kršitev, ki bi bile posledica enega samega napačnega razmisleka tožeče stranke, temveč za tako ponavljajoče se ravnanje, ki v bistvenem ustreza resnemu in sistematičnemu kršenju Pravil borze, ki narekuje izrečeni ukrep odvzema dovoljenja.

Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni (aplikacijski) posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da se v nobenem paru poslov po njihovi sklenitvi in izvršitvi ni ničesar spremenilo glede lastništva vrednostnih papirjev, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.

247. člen ZTVP-1 ne velja samo za borzno posredniške družbe, ampak tudi za borzne posrednice (in članice uprave borzno posredniške družbe). Borzna posrednica je namreč praktično edina oseba, ki lahko opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.