TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se u g o d i, sklepa sodišč nižje stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Urad je izdal zgolj ugotovitveno odločbo o zlorabi prevladujočega položaja na trgu. Ker istočasno ni izdal odločbe, s katero bi prepovedal ravnanja iz 10. oziroma 11. člena ZVK, je sodišče prve stopnje tožeči stranki odreklo sodno varstvo. Vendar pa je bila odločba Urada izdana v upravnem postopku. To izhaja že iz narave Urada kot upravnega organa. Izhaja pa tudi iz določbe četrtega odstavka 24. člena ZVK, po kateri proti odločbam Urada nista bila mogoča pritožba niti upravni spor. Poleg tega pa je bila po izrecni določbi prvega odstavka 25. člena ZVK možna tožba v pravdnem postopku pri sodišču, kar pomeni, da je bila proti odločbam Urada podana sodna pristojnost. To nenazadnje izhaja iz v odločbi Urada danega pravnega pouka.

Po določbi prvega odstavka 25. člena ZVK je bilo sicer tožbo v pravdnem postopku pri sodišču mogoče vložiti le proti odločbam Urada po drugem (in tretjem) odstavku 24. člena ZVK, ne pa tudi proti odločbi Urada o ugotovitvi zlorabe prevladujočega položaja (po četrti alinei prvega odstavka 24. člena ZVK), ki je bila praviloma vsebovana v (s strani Urada naloženi) prepovedi spornih ravnanj. Ker pa je bila v obravnavani zadevi takšna odločba izdana, prizadetemu podjetju zgolj zaradi tega ni bilo mogoče odreči sodnega varstva. To še toliko manj, ker je v dopolnitvi tožbe pojasnilo pravno korist, ki jo je zasledovalo s tožbo na »razveljavitev odločbe Urada«. Navedlo je namreč, kako bi morebitno uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka pripomoglo k izboljšanju njegovega pravnega položaja.