na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cpg 1189/02 - zavarovalna pogodba - ničnost
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
18.5.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 1189/02
INTERNA OZNAKA (*)
VSL05639
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
zavarovalna pogodba - ničnost
PODROČJE VSRS
obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za
pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za
pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se
sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še
pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi
pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni
primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v
nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba
brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev
ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.
odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz
1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje
pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi
katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.
pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za
pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se
sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še
pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi
pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni
primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v
nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba
brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev
ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.
odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz
1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje
pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi
katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.