TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju terjatve z dne 11.4.2002, zapisana v notarskem zapisu SV 706/02 notarja AA, spremeni tako, da se ugotovi delna ničnost pogodbe in sporazuma glede glavnice, ki presega znesek 5.332,62 EUR in pogodbenih ter zamudnih obresti, ki presegajo 12% letno obrestno mero, v preostalem delu pa se tožbeni zahtevek glede ugotovitve ničnosti te pogodbe in sporazuma zavrne;

v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju terjatve z dne 11.5.2001, zapisana v notarskem sporazumu SV 475/01 notarja AA in dodatek štev. 1 k tema pogodbama, zapisan v notarskem zapisu SV 515/01, spremeni tako, da se ugotovi ničnost omenjenih pogodb glede glavnice, ki presega 84.071,52 EUR (20.146.899,77 SIT) in pavšalno dogovorjene odškodnine v višini 28% vrednosti prejetega posojila iz 2. odstavka 3. točke posojilne pogodbe; glede ugotovitve ničnosti preostalega dela pogodbe pa se izpodbijana sodba razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dogovor pravdnih strank, po katerem v posamezno pogodbo kot glavnico vpišeta bruto znesek financiranja posojilojemalca, torej dejansko izročeno glavnico in vsoto pogodbenih dogovorjenih obresti, pri čemer se višine pogodbene obrestne mere ne da razbrati, ne predstavlja takšne kršitve načela vestnosti in poštenja in morale, ki bi narekovale ugotovitev celotne ničnosti pravnega posla.

Pri ugotavljanju oderuškosti višine obrestne mere pogodbenih in pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve med posojilodajalko – gospodarsko družbo in posameznikom za obveznosti v tuji valuti pred uveljavitvijo OZ je ustrezna primerjava z obrestno mero, ki so jo za podobne posle uporabljale banke. Po uveljavitvi OZ pa se uporablja domneva oderuških obresti 377. člena OZ.