TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Kadar postavi tožena stranka ugovor krajevne nepristojnosti in (nepravilno) predlaga, naj se zadeve odstopi krajevno pristojnemu sodišču v tuji državi, je potrebno šteti kot njen ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča, ne pa kot sta šteli nižji sodišči, da gre zgolj za vprašanje krajevne pristojnosti (prvi odstavek 20. člena ZPP).

V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. člena tega zakona ali če je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije (prvi odstavek 53. člena ZUKZ). Tega spora ni mogoče uvrstiti med primere citiranih členov, zaradi česar je potrebno odgovoriti na vprašanje, kje je škoda nastala. Pri tem ne gre le za to, kje je bila škoda storjena, kje je prišlo do škodnega dogodka (locus delicti commissi), marveč tudi, kje je nasta(ja)la (locus laesionis).

Zakon o pravdnem postopku določa, da kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini, se opravi vročitev po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu določeno kaj drugega (prvi odstavek 136. člena ZPP). Takšna mednarodna pogodba, kar zadeva Slovenijo in Hrvaško, od koder je tožena stranka, pa je haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.9.1954 (Ur.l. FLRJ, dodatek št. 6/62), saj sta ti državi pridobili status države pogodbenice konvencije. Po njej se lahko vroča bodisi po diplomatski poti (1. člen) in v tem primeru s prevodom v jeziku zaprošene države ali v dogovorjenem jeziku (drugi odstavek 3. člena), lahko pa tudi neposredno po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena), torej brez prevoda, če naslovnik to sprejme (2. člen).