TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena.

Reviziji tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi:

"Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 2,125.343,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.162,80 SIT od 15.1.1993 ter od 2.180,80 SIT od 25.1.1993 dalje do plačila.

Kar zahteva tožeča stranka več se zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 294.124,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.934,00 SIT od 28.7.1993 dalje in od ostalih pravdnih stroškov od 19.11.1994 dalje do plačila, vse v 15 dneh."

V ostalem se revizija tožene stranke kot neutemeljena zavrne.

Pri odločitvi o višini odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode mora sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), ne le individualizirati zadoščenja, ki naj bi ga pomenila odškodnina, marveč ga tudi umestiti v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v državi, katere sodišče odloča. Odškodnine, o katerih je beseda, se po višini oblikujejo različno v različnih državah, pač odvisno od ekonomskih oziroma gospodarskih razmer, življenjskega standarda, pravne razvitosti in usmerjenosti, občutka za človekove dobrine in podobno. Tako izoblikovane odškodnine so seveda s povratnim učinkom napotilo oškodovancem za sestavljanje tožbenih zahtevkov in zagotovilo, da bodo enako obravnavani pred sodiščem.