TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi proti obrestnemu delu 1. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se ugodi in se ta del izpodbijane sodbe spremeni tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od:

- 2.560.930,36 SIT za čas od 24.4.1998 do plačila v EUR, vendar ne več kot

dvojna glavnica 2.560.920,36 SIT in

- 5.561.086,50 SIT za čas od 14.2.1998 do 22.10.2003, vendar ne več kot

dvojna glavnica 5.561.086,50 SIT.

1. Pritožba proti preostalemu delu 1. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne in se ta del izpodbijane sodbe potrdi.

2. Sodba sodišča prve stopnje se v 3. točki izreka spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

3. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Določba Pogodbe o varščini je po razumevanju pritožbenega sodišča smiselna le, če pride do končnega prevzema opravljenih del v razumnem roku po izvedbi del. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da ni niti logično niti ni življenjsko sprejemljivo, da bi podizvajalec prevzel dolžnost garancije za brezhibnost opravljenih del, ki so v času neizogibno izpostavljena spremembam, ne glede pri tem na začetek teka garancijske dobe, na katerega pogosto nima možnosti vpliva.

Tožena stranka bi morala glede na potek časa (10 let po prekinitvi del na gradbišču) sama izkazati, da je storila prav vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prišla do naročnikovega plačila.