TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 48., 49., 49.a in 54. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 in 108/99) se zavrne.

Na podlagi delovnopravnega statusa posameznika - ali gre za delodajalca ali za delojemalca - kot kriterija razlikovanja, je položaj podjetnika posameznika primerjati s položajem drugih delodajalcev, se pravi oseb, ki dejavnost opravljajo v neki drugi organizacijski obliki (npr. pravne osebe), ne pa z dejanskim položajem zaposlenega. Glede na to je pobudnikovo zatrjevanje kršitve načela enakosti s sklicevanjem na razliko med višino rubljivosti prilivov na žiro račun in višino rubljivosti prejemkov iz delovnega razmerja zaposlenih očitno neutemeljeno. Prav tako je neutemeljeno pobudnikovo zatrjevanje, da izvršba, pri kateri gre za prisilno zagotovitev izpolnitve (davčnih) obveznosti, ki so nastale prav zaradi opravljanja dejavnosti in so zaradi tega neločljiv sestavni del opravljanja dejavnosti, posega v pravico do svobodne gospodarske pobude. Navedeno načelo pomeni za državo skrb za spremljanje tržne igre in dolžnost za zagotavljanje ravnovesja med svobodo in tudi interesi drugih, v tem primeru upnika. Ob neporavnanih dolžnikovih obveznostih tako nima prednosti zagotavljanje denarnih sredstev za dolžnikovo nadaljnje poslovanje, saj položaj upnikov ne more biti odvisen od solventnosti dolžnika. Prednostno zagotavljanje pogojev za nadaljnje poslovanje ne glede na neporavnane obveznosti bi obseg dolžnikovih obveznosti še povečevalo. Odlaganje izvršbe v korist dolžnika bi zato lahko bilo usodno za upnike. Zaradi tega se obveznosti v skrajnem primeru izpolnijo tudi pod prisilo.