TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v delu, v katerem se nanašata na prvega toženca spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„ Tožena stranka M. s.p., je dolžan plačati tožeči stranki A., znesek 42.274,60 EUR (prej 10,130.693,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 1999 dalje do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo.“

Tožeča stranka mora plačati prvemu tožencu 4.104,19 EUR za stroške postopka v roku 15 dni, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od 4.104,19 EUR, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od prejema te sodbe, do plačila.

Prvi prevoznik za izgubo pošiljke v razmerju do pošiljatelja blaga ali prevzemnika blaga tako ali tako odgovarja na podlagi 17. člena CMR (v zvezi s 3. členom CMR). Pojem prvega prevoznika v smislu 36. člena CMR (v zvezi s 34. členom CMR) zato zajema tudi tistega prevoznika, ki je (zgolj) sklenil prevozno pogodbo s pošiljateljem blaga, pa čeprav sam ni niti prevzel blaga niti ni pristopil k izvrševanju prevoza. Ni razloga, da ne bi enak princip veljal tudi v razmerju med podprevoznikom in nadaljnjim pod-podprevoznikom. Določbe VI. poglavja o zaporednem prevozu (34. člen in naslednji CMR) veljajo zato tudi v primeru, če je bila sklenjena (le) ena prevozna pogodba za celotno relacijo, na podlagi katere je prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku na celotni relaciji, slednji pa ga je spet na celotni relaciji oddal naprej pod-podprevozniku, ki je pošiljko prevzel, izdal vozni list in prevoz pošiljke nato tudi dejansko pričel izvajati.

CMR ne ureja odškodninske odgovornosti prevoznika zaradi neskrbne izbire podprevoznika. Presoja o tej podlagi zahtevka zato temelji na nacionalnem pravu. Določba prvega odstavka 677. člena ZOR ne ureja medsebojnih razmerij med več prevozniki, udeleženimi pri izvajanju prevoza, ki je bil predmet ene prevozne pogodbe.