na dokumentu
Portal TFL
Sodba I Ips 32/2004 - dejanje majhnega pomena - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odložen pregon
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
20.1.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 32/2004
INTERNA OZNAKA
VS22626
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
dejanje majhnega pomena - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odložen pregon
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornika obsojenega V.Ž. za varstvo zakonitosti se zavrne.
Obsojenec je dolžan plačati kot stroške, nastale pri odločanju s tem izrednim pravnim sredstvom, 150.000 SIT povprečnine.
Obsojenec je dolžan plačati kot stroške, nastale pri odločanju s tem izrednim pravnim sredstvom, 150.000 SIT povprečnine.
JEDRO
Sodišče bo institut dejanja majhnega pomena (14. člen KZ) uporabilo tedaj, ko bo ocenilo, da je potrebno dejanju, ki je po formalni plati določeno v zakonu in tudi protipravno, vendar je zaradi določenih specifičnih okoliščin, ki vplivajo na težo dejanja, delno odvzeti lastnost kaznivega dejanja.
Zagovornikovo nestrinjanje z ravnanjem tožilstva, ki se v konkretni zadevi ni odločilo za odložen pregon, ne pomeni uveljavljanja kršitev določb kazenskega ali procesnega zakona, torej razloga, ki ga je moč v skladu s 420. členom ZKP uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Zagovornikovo nestrinjanje z ravnanjem tožilstva, ki se v konkretni zadevi ni odločilo za odložen pregon, ne pomeni uveljavljanja kršitev določb kazenskega ali procesnega zakona, torej razloga, ki ga je moč v skladu s 420. členom ZKP uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.