TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje:

delno spremeni, tako da se tožniku prizna delovno razmerje in pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki do 31. 1. 2011,

delno razveljavi glede odločitve o trajanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki od 31. 1. 2011 dalje do prenehanja začasne nezmožnosti za delo tožnika, najdalj pa do poteka šest mesecev po izteku odpovednega roka, to je do 20. 6. 2011 in glede priznanja pravic iz delovnega razmerja od 31. 1. 2006 dalje ter se tožba s tem delom zahtevka zavrže.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka se je šele s prejemom sodbe lahko prepričala, o čem in iz katerih razlogov je sodišče odločilo, to pa pomeni, da je kršitev določb pravdnega postopka uveljavljala pravočasno oziroma ji zato, da jih izrecno ni uveljavljala že na koncu naroka za glavno obravnavo, ni mogoče očitati prav nobene krivde.

Tudi invalidom v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, ki so ob poteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem vrnitve na delo oziroma takrat, ko bi se morali vrniti na delo, najkasneje pa s potekom 6 mesecev po izteku odpovednega roka.

Z delnim umikom tožbe in zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja le do 31. 1. 2011, kljub kasnejši pridobitvi dodatnih podatkov o začasni zadržanosti, je tožnik ob vložitvi spremenjene tožbe že prekoračil prekluzivni rok 30 dni za zahtevek po 31. 1. 2011. Ta rok je zaradi posledic umika, ki so tudi v tem, da se šteje, da tožba ni bila nikoli vložena, treba šteti od 20. 12. 2010 oziroma dneva, ko je tožnik zvedel za to, da ga je tožena stranka odjavila in mu ne priznava delovnega razmerja po datumu odpovedi – to pa je bilo očitno že pred vložitvijo tožbe.