TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Iz določbe 2. odstavka 244. člena ZPP ne izhaja dolžnost sodišča, da obvesti stranke o tem, koga namerava določiti za izvedenca, in jim da možnost izjave o tej določitvi. Ta določba predvideva le možnost, da bo sodišče pred takšno odločitvijo tako postopalo ("sodišče lahko da strankam možnost izjave"). Ker torej takšno ravnanje ni predvideno kot dolžnost oziroma obveznost sodišča, opustitev predhodnega obvestila in s tem možnosti predhodne izjave strank o določitvi izvedenca ne predstavlja kršitve postopka. Ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem pride v poštev šele, ko sodišče, ne pa morda stranka, oceni, da je izvid nejasen, nepopoln, sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (2. odstavek 254. člena ZPP), če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo popraviti z novim zaslišanjem (3. odstavek 254. člena ZPP).