TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Res mora za presojo, ali ima po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91-I, 31/93, 74/95 in 49/97 - ZDen) kdo status upravičenca do denacionalizacije, predlagatelj izkazati konkretno grožnjo ali silo, ki je bila razlog za sklenitev darilne pogodbe, za kar gre v tej zadevi. Dejanske ugotovitve nižjih sodišč pa vodijo k pravnemu sklepu, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti. Do darilne pogodbe pride zaradi neke vezi med darovalcem in obdarjencem, pa naj bo ta sorodstvena, čustvena ali kakšna druga, kot na primer hvaležnost ipd. Darovalčev namen je obdarjenca za nekaj poplačati, ga osrečiti, izpolniti neko moralno dolžnost. Darovalec mora darovati prostovoljno, če naj bo darilni posel veljaven. V obravnavanem primeru ne gre za nobeno izmed naštetih okoliščin. Še več, prav vse na nižjih stopnjah ugotovljene pričajo prav o nasprotnem:

upravičenčevo ženo je vojaško sodišče obsodilo na petletno zaporno kazen s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic (avgusta 1945), upravičenca so za en dan zaprli (oktobra 1945) in mu potem odvzeli stanovanje z vsemi, tudi najdrobnejšimi predmeti (februarja 1946), nakar je podpisal obravnavano darilno izjavo (5.3.1946) torej res, kot poudarja revizija, upravičenec ni mogel čutiti do takratne oblasti ne le nobene naklonjenosti marveč, skozi življenjske izkušnje gledano, le odpor. Spričo teh okoliščin je ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno sklepati, da je upravičenec iz utemeljenega strahu, povzročenega z ravnanjem druge pogodbene stranke oziroma njenih organov sklenil pogodbo.

Ko že načenja izpodbijana odločba vprašanje nagiba in zavzema stališče, da sam nagib za sklenitev pogodbe ne vpliva na njeno veljavnost (očitno mišljen prvi odstavek 53. člena ZOR), je potrebno povedati, da to pač ne velja, ko gre za nedopusten nagib. Ugotovljeno je bilo, da je bil eden izmed motivov, ki so pripeljali upravičenca do odločitve o daritvi, da bi dobil dovoljenje za prehod čez mejo cone A in B in da bi tako prišel do svoje družine, kar se je po obravnavani daritvi tudi zgodilo. Darovati tolikšno premoženje državi za to, da bi se dosegli pravica prostega gibanja in pravica otroka, da ni ločen od svojih staršev kot temeljni človekovi pravici - priča o nedopustnosti takšnega nagiba. Za nedopusten nagib pa je šlo tudi na drugi pogodbeni strani - državi, ki se je po prej opisanih dejanjih zoper upravičenca in njegovo družino, pa naj je šlo za takrat legalna ali ne, pustila nagraditi še z darilom - rudnikom. Nedopusten, nemoralen nagib pri neodplačnih pogodbah povzroči ne le izpodbojnost posla temveč tudi njegovo pravno neučinkovitost oziroma ničnost (pravno pravilo paragrafa 879 ODZ oziroma tretji odstavek 53. člena ZOR).