TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenita tako, da se sodba sodišča prve stopnje v peti alineji prvega odstavka izreka v celoti glasi:

»Ugotovi se, da obstaja (tudi) terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti od zneska 27.946.958,58 SIT (sedaj 116.620,55 EUR) od 4.3.2004 do plačila, pod pogojem, da tožeča stranka izkaže plačilo tega zneska zastavnemu upniku A. d.o.o., oziroma tretji osebi po njegovem nalogu, ali bo ta znesek plačan s prodajo premoženja tožeče stranke v izvršilnem postopku.«

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožeča stranka sama nosi stroške revizijskega postopka.

Materialnopravna predpostavka zahtevka na vrnitev dvojne are je odgovornost pogodbi nezveste stranke, ki je aro prejela (drugi odstavek 80. člena ZOR), medtem ko je zahtevek na vrnitev izpolnjenega objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR). Zgolj opredelitev, da znesek takratnih 201.995,00 DEM »predstavlja« aro, v besedilu sporazuma o zavarovanju sama zase tako še ni ustvarila obveznosti tožeče stranke, da s svojim premoženjem zavaruje tudi morebitno terjatev upnika iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika za neizpolnitev prodajne pogodbe.

Revizijsko sodišče v besedilu 114. člena ZPPSL ne najde podlage za stališče, da je ta določba urejala eno izmed materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka – to je, obrestno mero v višini TOM za obrestovanje vseh denarnih terjatev po začetku stečajnega postopka, ne oziraje se pri tem, po kakšni obrestni meri so se obrestovale denarne terjatve pred začetkom stečajnega postopka.