TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornikov obdolženega P. C. se delno ugodi in se

izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, pravni opredelitvi in

kazenskih sankcijah tako spremeni, da se

obdolženega P. C. spozna za krivega,

da je kot oče in očim zanemarjal dve mladoletni hčerki ter mladoletno

pastorko, za katere mora skrbeti, tako da je hudo kršil svoje

dolžnosti skrbi in vzgoje s tem, da je

v letu 2003 do 4.5.2003 na svojem domu Gorenje 3 hčerkama U. in

A. prepovedoval, da bi se smejali in pogovarjali med seboj ter z

materjo in M. in si izkazovali medsebojno ljubezen, od njiju pa je

zahteval, da sta opravljali domače naloge po več ur skupaj, pri čemer

si nista smeli pomagati, za mizo pa sta morali sedeti pri miru in

ločeno, če pa pri nalogi katera česar ni znala, ju je pretepal,

lasal, vlekel za ušesa in nanju kričal, jima prepovedoval iti na

dvorišče, svoji pastorki M. pa je prepovedoval zamujanje pri

prihajanju iz šole, pa čeprav le nekaj minut, ji ni dovoljeval po

telefonu poklicati nobene sošolke, za denar, ki ga je prejela od

svojih sorodnikov, pa je od nje zahteval, da iz njega sama kupuje

potrebščine, prav tako pa ji je prepovedoval pogovarjati se z

materjo, ko je on zraven in tudi družiti se s svojimi vrstniki,

s čimer je storil tri kazniva dejanja zanemarjanja mladoletne osebe

in surovega ravnanja po I. odst. 210. člena KZ ter se mu po I. odst.

56. člena KZ izreče

p o g o j n a o b s o d b a

z varstvenim nadzorstvom,

v kateri se mu na podlagi I. odst. 201. člena KZ za vsako od dveh

kaznivih dejanj na škodo U. in A. C. določi kazen

3 (treh) mesecev zapora,

za dejanje na škodo M. P. pa kazen

2 (dva) meseca zapora,

nakar se mu na podlagi 3. točke II. odst. 47. člena KZ določi

enotna kazen 6 (šest) mesecev zapora,

ki pa ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi 3 (treh) let ne

bo storil novega kaznivega dejanja,

in ukrep varstvenega nadzorstva za čas 2 (dveh) let, ki se bo izvajal

preko določenega svetovalca Centra za socialno delo Domžale.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih

delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Kaznivo dejanje po II. odst. 201. člena KZ pomeni kvalificirano

obliko kaznivega dejanja, zato je zakonodajalec predpisal zanjo tudi

višjo kazen kot za temeljno obliko kaznivega dejanja po I. odst.

istega zakonskega določila. Že pri privilegirani obliki zakon zahteva

hudo kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje, torej gre za ravnanja, ki

očitno presegajo meje običajne skrbi in vzgojnih ukrepov proti

mladoletniku v okviru uresničevanja roditeljske pravice ter pomenijo

kršitev temeljnih dolžnosti staršev in so trajnejše narave. Gre za

ustvarjanje stanja resne in trajnejše ogroženosti vzgoje,

preživljanja, skladnega osebnostnega razvoja ali življenja in zdravja

mladoletne osebe. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po II.

odst. pa obsega med drugim surovo ravnanje ali trpinčenje, ki prav

tako nedvomno pomeni hudo kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje, vendar

pa gre tukaj še za bolj intenzivno kršenje teh dolžnosti, gre za

fizično ali psihično maltretiranje v grobi obliki. Zakon ne daje

napotkov kako razmejiti surovo ravnanje in trpinčenje torej

kvalificirano obliko kaznivega dejanja od privilegirane oblike, zato

mora sodišče v vsakem konkretnem primeru to samo presoditi.