TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Prvostopno sodišče je pri ocenjevanju verjetnosti trditev ene in druge stranke o višini terjatve dolžnika do upnika, zavarovane z akceptnim nalogom, pravilno sklepalo, da imajo večjo težo dokazila dolžnika. Na predložene dolžnikove račune bi se moral upnik, če je hotel uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, odzvati tako, da bi povedal, kako jih je poravnal (vsakega posebej) oziroma, zakaj jih ne priznava. Upnik (pritožnik) ni uspel izkazati verjetnosti, da ima zoper dolžnika terjatev na vrnitev spornega akceptnega naloga, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. odst. 272. člena ZIZ). Ob tem je nepomembno, ali bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel kakšno škodo, saj je pogoj iz 3. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ le dodaten in ne samozadosten pogoj za izdajo začasne odredbe.