TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako, da se:

dejanji opisani pod točko 1 in 2 opredelita kot kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena Kazenskega zakonika-1, za katero se obtožencu po istem zakonskem določilu

d o l o č i k a z e n

9 (devet) mesecev zapora

za kaznivo dejanje pod točko 3 izpodbijane sodbe se obtožencu določena kazen zniža na 2 (dva) meseca zapora;

nakar se mu po 2. točki 2. odstavka 53. člena Kazenskega zakonika-1 izreče enotna kazen

10 (deset) mesecev zapora.

V preostalem se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Glede na časovni okvir obtožencu očitanih kaznivih dejanj in vrsto le-teh, gre za enotno obdobje in obtoženčevo kontinuirano ravnanje, ki ga je potrebno pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje.

Enako ravnanje obtoženca, v katerem so znaki tako kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ kot izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ni moč opredeliti zgolj po prej veljavnih določbah KZ, ker z navedeno zakonsko določbo ne bi bila pokrita celotna kriminalna količina obtoženčevega ravnanja, zato je potrebno uporabiti določbo sedaj veljavnega KZ-1, ki je za obtoženca milejši zaradi dejstva, da je v posledici uporabe te določbe celoten procesni položaj obtoženca ugodnejši zaradi krivdoreka o le enem kaznivem dejanju na škodo M. D.