TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Ne glede na to, ali je dokazni zaključek o tem, kdaj se je tožena stranka oziroma za njo direktor seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, vprašljiv, takšen zaključek predstavlja dejansko podlago za odločitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.

Kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic po 244. členu KZ se lahko stori le z direktnim naklepom, ki mora biti motiviran in predstavlja tudi znak tega kaznivega dejanja. Tožniku se v nasprotju s tem očita le opustitev dolžnega ravnanja nadzora in hudo malomarno dejanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti kot zlorabe položaja in pravic v smislu kaznivega dejanja po navedenem členu KZ. Ne glede na to gre za kršitev druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj za takšno opredelitev zadošča dokazni zaključek, da je tožnik opustil dolžno ravnanje nadzora in kontrole in ravnal hudo malomarno, to pa je imelo za posledico večji primanjkljaj tožene stranke.