TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tako kot je zapisana, daje pogodba (sklenjena za čas, dokler je tožnik imenovan za direktorja, 1. člen pogodbe) tožniku pravico do plače še dvanajst mesecev potem, ko mu zaradi oziroma z razrešitvijo preneha tudi delovno razmerje. Pogodba pri tem ne izključuje nobenega razloga prenehanja, tudi izjave tožnika za kaj takega ne. Pogodba daje tožniku pravico do plače za "naslednjih 12 mesecev, ko ni več na delu", torej sta bistvena datum prenehanja delovnega razmerja in trenutek razrešitve, ne pa datumi sprejetih sklepov. (...) Ustanovitelj tožene stranke je sklep o razrešitvi tožnika sprejel 24. 12. 1996, vendar je že v sklepu samem jasno zapisano, da razrešitev učinkuje šele z dnem vpisa (v sodni register) novega direktorja. Tožnik je bil torej razrešen z dnem vpisa novega direktorja v sodni register (sklep o tem je registrsko sodišče izdalo 31. 1. 1997), delovno razmerje pa mu je prenehalo 27. 1. 1997 in ni bilo sporno, da je tožnik do tega dne tudi dejansko opravljal funkcijo direktorja. Ugotovljeno dejansko stanje zato sodišču ni dajalo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka zato, ker da tožniku delovno razmerje ni prenehalo sočasno z razrešitvijo oziroma ker mu je prenehalo po njegovi volji. Razrešen je bil (formalno in dejansko) z dnem vpisa spremembe zastopnika v sodni register in sočasno mu je prenehalo tudi delovno razmerje.