TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega R.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Nepravilna uporaba kazenskega zakona - in s tem kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP - je podana le, če sodišče dejanje opisano v izreku sodbe pravno napačno oceni. Pri kršitvi kazenskega zakona glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja se torej predpostavlja, da je bilo v pravnomočni sodbi dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zato zagovornikova trditev, da obsojenec ni bil storilec kaznivega dejanja velike tatvine temveč kvečjemu pomagač oziroma prikrivalec, ne pomeni uveljavljanje kršitve kazenskega zakona, temveč izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).