TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 45. člena ZIZ ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati na odločitev o vloženem ugovoru zoper izdani izvršilni sklep.

tekst :

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

O b r a z l o ž i t e v :

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. In 11/2009 z dne 4.3.2009 in vknjižilo hipoteko na nepremičninah dolžnika, vpisanih v vl. št. 20.

Zoper navedeni sklep se dolžnik pravočasno pritožuje in opozarja, da je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasni ugovor, vendar pa še ni prejel nobene rešitve. Zato meni, da je sodnica ob izdaji izpodbijanega sklepa očitno zlorabila svojo funkcijo, saj ni jasno, kako ga je lahko bremenila za stroške o dedovanju v zapuščinski zadevi po pokojni B. M.. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zoper sodnico pa uvede disciplinski oziroma kazenski postopek zaradi zlorabe sodniške funkcije.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku na predlog upnikov izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 276/2006 z dne 29.10.2007. Pri tem je dovolilo izvršbo tudi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah vpisanih v vl. št. 20 z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin, njihovo prodajo ter poplačilom upnikov. Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ) ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo. Zemljiškoknjižno sodišče namreč po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (1. odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo v skladu s citiranim zakonskim določilom, saj je od izvršilnega sodišča prejelo obvestilo, kateremu je bil predložen sklep o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (člen 167. ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ), za zaznambo izvršbe pa zakon kaj drugega ne določa. Če pa zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (člen 88. ZZK-1) in sicer v skladu z določbo 2. odstavka člena 87. ZZK-1. Odločitev glede zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke je glede na navedene razloge pravilna in jo pritožbene navedbe ne omajajo. Dejstvo v pritožbi, ki merijo predvsem na očitek sodnici, ki je odločala v predmetni zadevi, se tako izkažejo za povsem neutemeljene in pravno zgrešene. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo pravilno, saj ni bilo dolžno čakati na odločitev o vloženem ugovoru zoper izdani izvršilni sklep. Ostala dejstva, ki se nanašajo na sam dolg, pa na izpodbijano odločitev nimajo nobenega vpliva in so lahko upoštevna le v izvršilnem postopku.

Na osnovi navedenega in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).