TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba družbe A.-A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 668/99 z dne 16. 4. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 220/98 z dne 24. 6. 1999 in z odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, št. 377-92/96 z dne 4. 4. 1997 se ne sprejme.

Iz vsebine vloženih pravnih sredstev, priloženih ustavni pritožbi, je jasno razvidno, da kot razlog za izpodbijanje davčne odločbe pritožnica ni nikjer zatrjevala, da ni bila izvedena glavna obravnava, čeprav je bilo to predlagano, niti da ji ni bil vročen odgovor na tožbo nasprotne stranke. Ker tako v tem delu ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev, teh pritožničinih navedb o kršitvi 22. člena Ustave ni bilo mogoče upoštevati.Neutemeljene so tudi navedbe pritožnice, da bi moral pristojen organ na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZPD po prostem preudarku odločiti ali bo odmeril prometni davek ali ne. Beseda "lahko" se nanaša na način obračuna davka (prometni davek se obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov o opravljenem prometu, če pa teh podatkov ni pa na podlagi podatkov o nabavi proizvodov) in ne na pravico pristojnega organa, da po prostem preudarku odloči ali bo odmeril prometni davek ali ne. Takšno razlago potrjuje tudi drugi odstavek 45. člena ZPD.