TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba v 2. odst. izreka potrdi.

2. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek za plačilo 248.568,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 179.937,40 SIT od dne 02.10.1991 do plačila in od zneska 68.631,00 SIT od dne 15.11.1991 do plačila ter povrnitev stroškov pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo tožene stranke.

 

Huda malomarnost je skrajna nepazljivost; pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Glede na to, da se v civilnem pravu ne domneva, jo je dolžna dokazati tožeča stranka (po 1. odst. 154. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih se domneva samo najmilejša stopnja krivde (navadna malomarnost)). Tudi če bi se povprečen voznik moral zavedati možnih posledic zaviranja, to za zaključek, ali je podana huda malomarnost zavarovanca tožene stranke, ne zadostuje. Posledice močnega zaviranja se namreč ne nanašajo na sfero krivde (torej tudi hude malomarnosti), pomembno je le, zakaj je do njega prišlo.