TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija druge in tretje tožeče stranke se zavrže. Reviziji prve tožeče stranke se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita v zavrnilnem delu v obsegu, ki se nanaša na plačilo rente za čas od 29.1. do 4.8.1993 in od 1.5.1994 dalje ter v odločbi o pritožbenih pravdnih stroških in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Aktivno legitimiran za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja je oškodovanec sam, torej tisti, ki mu je kdo prizadel telesno poškodbo ali zdravje (prvi odstavek 195. člena ZOR). Na to ne vpliva, da je oškodovanec mladoleten ali da je podaljšana roditeljska pravica njegovih staršev (118. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), kot je to primer v tej zadevi. Starši imajo namreč samo vlogo zastopnikov (prvi odstavek 107. člena ZZZDR). Za odločitev o zahtevkih iz drugega odstavka 195. člena ZOR seveda ni dovolj le ugotoviti, kakšen bi bil zaslužek oškodovanca, če ne bi pretrpel telesne poškodbe ali ne bi bilo prizadeto njegovo zdravje, marveč tudi, v kolikšnem obsegu so iz teh razlogov povečane njegove potrebe in kolikšna naj bo denarna odmena v obliki rente za to (pri čemer pa se zahtevka zaradi izgube zaslužka in zaradi zmanjšanih ali uničenih možnosti za nadaljnji razvoj in napredovanje praviloma izključujeta). Seveda pa mora oškodovanec, ki uveljavlja več zahtevkov na podlagi citiranega predpisa, opredeliti vsakega posebej, ker tu ne gre za enotno odškodnino, saj imajo posamezni zahtevki povsem drugačno dejansko podlago, niso med seboj nujno povezani, spremenjene okoliščine v zvezi z morebitnim zvišanjem ali znižanjem rente imajo različen vpliv glede na to, na katerih izmed podlag je bila prisojena, in podobno. Sodišče mora v takšnih primerih za vsako izmed teh oblik prisoditi samostojno denarno odškodnino v obliki rente, seveda pa v izreku sodbe navesti njihov seštevek.