TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje se zavrže v delu, v katerem dolžnica izpodbija ugotovljeno višino tistih terjatev upnika, ki se niti delno ne poplačajo iz zneska dobljenega s prodajo nepremičnine.

2. Pritožbi se v preostalem delu ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

v prvih treh alinejah I. točke in v dvanajsti alineji izreka spremeni tako, da se glasijo:

- 121,20 EUR (29.045,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1997 do 31.12.2001, kar znaša 243,65 EUR (58.389,00 SIT), skupaj torej 364,85 EUR (87.434,60 SIT);

- 133,31 EUR (31.945,70 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1996 do 31.12.2001, kar znaša 306,08 EUR (73.349,31 SIT), skupaj torej 439,39 EUR (105.295,01 SIT);

- 546,40 EUR (130.940,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.4.1997 do 31.12.2001, kar znaša 1046,54 EUR (250.792,50 SIT), skupaj torej 1592.94 EUR (381.732,90 SIT);

- izvršilni stroški sklepa I 99/02461v znesku 142,31 EUR (34.102,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2000 do dneva, ko dosežejo višino glavnice, kar znaša 142,31 EUR (34.102,00 SIT), skupaj torej 284,62 EUR (68.204,00 SIT).

V II. točki izreka spremeni tako, da se v celoti glasi:

Iz kupnine v znesku 1855,91 EUR (444.749,75 SIT) se poravnajo po prednostnem vrstnem redu:

1. izvršilni stroški v znesku 628,67 EUR (150.653,85 SIT);

2. davek na promet nepremičnin v znesku 37,12 EUR (8.895,00 SIT);

3. glavnica 133,31 EUR (31.945,70 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1996 do 31.12.2001, kar znaša 306,08 EUR (73.349,31 SIT), skupaj torej 439,39 EUR (105.295,01 SIT);

4. glavnica 121,20 EUR (29.045,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1997 do 31.12.2001, kar znaša 243,65 EUR (58.389,00 SIT), skupaj torej 364,85 EUR (87.434,60 SIT);

5. delno obresti od glavnice 546,40 EUR (130.940,40 SIT) v višini 385,88 EUR (92.471,29 SIT).

3. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Dolžnica pravilno opozarja v pritožbi, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo 1060. člen OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Višje sodišče je za prve tri terjatve upnika naredilo obračun zakonskih zamudnih obresti do 1.1.2002 (priloga 1, 2 in 3) in ugotovilo, da je vsota zapadlih in neplačanih obresti od posameznih glavnic upnika na dan 1.1.2002 že presegla glavnico. Višje sodišče je ugotovilo tudi, da je pri izvršilnih stroških v znesku 34.102,00 SIT vsota zapadlih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti na dan razdelitvenega naroka prav tako presegla glavnico. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To pomeni, da na podlagi zakona preneha obveznost dolžnika plačati višji znesek iz naslova obresti, določba pa je kogentne narave, tako da sodišče po uveljavitvi OZ ne sme dati pravnega varstva tožniku oziroma upniku glede obresti, če so te v trenutku odločanja presegle glavnico.

V tem primeru je bila izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je postal pravnomočen 25.4.2004, dve leti pred citirano ustavno odločbo, zato sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo določbe 376. člena OZ ni moglo upoštevati, to pa tudi ni mogel biti predmet rednega ugovora. Zato bi določbo 376. člena OZ moralo upoštevati sodišče prve stopnje pri obračunu višine terjatev v izpodbijanem sklepu o poplačilu. Ker tega ni storilo je zmotno uporabilo materialno pravo.