TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje tako spremenita, da se izrek sodbe glasi :

" Toženec je dolžan izprazniti dvosobno stanovanje v M., L., 1. vhod IV.nadstropje, št... in ga izpraznjenega oseb in stvari izročiti tožeči stranki v 15 dneh, potem ko mu bo tožeča stranka dala na razpolago njegovo prejšnje enosobno stanovanje v M., M. ali temu enakovredno stanovanje.

Kar zahteva tožeča stranka več (oziroma drugače), se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje".

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da odločba Komande garnizona M. z dne 5.9. 1991 ni predstavljala veljavnega pravnega naslova za toženčevo vselitev v sporno stanovanje. Po 25.6.1991 komande garnizonov in drugi organi, ki so upravljali vojaški stanovanjski sklad, namreč niso bili več upravičeni razpolagati s stanovanji nekdanje JLA. Dne 25.6.1991 je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, po kateri je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo Republike Slovenije in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 1/91 - v nadaljevanju ustavni zakon. Po 1. odst. 9. člena ustavnega zakona je prevzela Republika Slovenija v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Pravica razpolaganja JLA s tem premoženjem je tako prenehala že z dnem, ko je Republika Slovenija z navedenim ustavnim predpisom prevzela premoženje v svoje upravljanje. Odločba Komande garnizona Maribor z dne 5.9.1991, s katero je bilo tožencu dodeljeno sporno stanovanje, je tako nezakonita, toženec pa zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova. Čeprav toženec za sporno stanovanje nima veljavnega pravnega naslova, pa v konkretnem primeru tožbenemu zahtevku na izpraznitev stanovanja v M., ni mogoče ugoditi brezpogojno. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je toženec pred dodelitvijo spornega stanovanja stanoval v drugem stanovanju iz vojaškega stanovanjskega fonda (enosobno stanovanje v M., M.), glede katerega je bil imetnik stanovanjske pravice. Stanovanjsko pravico na stanovanju v M. v M. pa je lahko pridobil ali izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur. l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to zakon o stanovanjskih razmerjih - ZSR (Ur. l. SRS, št. 35/82 in 14/84) in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA - Ur. l. SFRJ, št.

53/84 in 57/89, po tem datumu pa le še ZSR.