TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem obsodilnem delu za premoženjsko škodo glede posameznih glavnic in obresti (v 1. vrstici točke 1. ter v 2. do 4. alinejah točke 1. izreka) spremeni tako, da glasi:

"1. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 425,92 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

- 2.740,00 SIT oziroma 11,43 EUR od 19.3.2001 naprej v znesku 11,43 EUR,

- 87.600,00 SIT oziroma 365,50 EUR od 29.5.1999 naprej v znesku 365,55 EUR,

- 5.400,00 SIT oziroma 23,53 EUR od 14.6.2001 naprej v znesku 22,53 EUR,

- 26,40 EUR od 27.12.2007 naprej do plačila;

vse v 15 dneh pod izvršbo."

V ostalem se pritožba tožene in v celoti pritožba tožeče stranke glede premoženjske škode s pripadki zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Pritožbama se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem delu glede nepremoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 naprej (1. prva vrstica 1. odstavka in 1. alineja 1. odstavka točke 1. ter prva vrstica točke 2. izreka) ter glede pravdnih stroškov (1. vrstica 2. odstavka 1. točke izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

 

Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).