TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi 2. točka izpodbijane sodbe.

2. Pritožba druge tožnice GG. se zavrne in se potrdi 3. točka izpodbijane sodbe.

3. Pritožbi prve tožnice S. d.d. proti dopolnilni sodbi se delno ugodi in se ta sodba spremeni tako, da mora tožena stranka prvo tožeči stranka poleg že prisojenega zneska v 2. točki izreka sodbe z dne 20. 4. 2006 plačati še 298.003,14 EUR, v roku 15 dni.

4. V preostalem delu se pritožba prve tožnice S. d.d. zavrne in se potrdi dopolnilna sodba v nespremenjenem delu.

5. Druga tožnica GG. sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti. Različno obravnavanje upnikov enih in drugih denarnih terjatev bi vodilo v kršitev temeljne pravice o enakosti pred zakonom (14. člen ustave).