TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je izjava L. F., rojene 30. 11. 1912,..., o preklicu pisne oporoke, sestavljene s strani odvetnika A. Ž. in od 1. 3. 1989 hranjene na sodišču pod opr. št. S1 205/89, ki je bila dne 16. 2. 1994 podpisana na Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani, neveljavna in zato brez pravnega učinka.

2. Ugotovi se, da je veljavna pismena oporoka L. F. z dne 24. 2. 1989, podpisana s strani oporočiteljice ter oporočnih prič ..., s katero je L. F. za dedinje vsega svojega premoženja (za primer, da bi mož M. F. umrl pred njo) določila tožnice ..., ki dedujejo vsaka 1/3 njenega premoženja, toženci ... pa so veljavnost te oporoke dolžni priznati.“

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 7.509,54 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožeča stranka je iz razloga zapustničine oporočne nesposobnosti zahtevala ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke, čeprav materialno pravo v tem primeru (jasno) predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev izjave in za njegovo vložitev določa zastaralne roke.

Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke je treba zaradi njegove nesklepčnosti (neskladnosti z materialnopravno določbo 61. člena ZD) zavrniti.