TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.