TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tožnikovi pritožbi ugodi za nadaljnjih 200.000 SIT, tako da se poslej prvostopenjska sodba v celoti glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 350.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.1.2002 dalje do plačila.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 24.150 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.1.2002 dalje, v 15 dneh, da ne bo izvršbe."

Sklep o pritožbenih stroških se delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku 22.900 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.12.2002 dalje, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku 18.144 SIT stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.4.2004 dalje, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Za uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine je izhodišče ugotovitev obstoja in obsega nepremoženjske škode, torej dejstev. Ta se primerjajo z drugimi nepremoženjskimi škodami in umeščajo v razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in vrednotijo glede na relevantne subjektivne okoliščine ter okoliščine primera. Določitev pravične denarne odškodnine, ki pomeni uporabo materialnega prava, je torej rezultat upoštevanja načela individualizacije in hkrati objektivne pogojenosti višine odškodnine.