TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje glede odločitve o preživninski obveznosti toženca od 29.4.2006 dalje razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne.

Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti, zato sodišče v konkretnem primeru ni bilo zavezano izvesti dokaza z genetsko preiskavo. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je bilo sodišče kljub dejstvu, da predujem ni bil založen, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (Ur. l. EU, L 174, 27.6.2001, str. P. 0001-0024) dolžno opraviti DNA analizo na Švedskem, kot je to zahteval toženec. Kdaj bo sodišče države članice EU izvedlo dokaz v drugi državi članici, se v skladu z določilom 1. člena citirane uredbe presoja v skladu s pravom te države. Uredba o pridobivanju dokazov določa le poenoten sistem pridobivanja dokazov v tujini za vse države članice in uveljavlja neposredno komunikacijo sodišč brez posredovanja ministrstev, pristojnih za pravosodje. V konkretnem primeru je tako treba izhajati iz določila 217. člena ZPP.