ZIRD – Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti...

5388. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)

Razglašam zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2002.

001-22-144/02

Ljubljana, dne 6. decembra 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.

(2)

V zakonu uporabljani izrazi rejnik, rejenec, kandidat, sorodnik, socialni delavec in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljani kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

(1)

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.

(2)

Rejniška dejavnost je dejavnost rejniških družin, ki izvajajo rejništvo. Izvajanje rejniške dejavnosti je enotno urejeno za vse rejnike, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)

Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

(4)

Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.

(5)

Rejenec je otrok, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o oddaji otroka v rejništvo, ki jo izda center za socialno delo glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center otroka).

(6)

V rejnino se šteje povračilo stroškov za oskrbo rejenca (v nadaljnjem besedilu: oskrbnina) in plačilo za opravljeno delo rejnika (v nadaljnjem besedilu: plačilo dela).

3. člen

(1)

Ministrstvo, pristojno za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi listo kandidatov za imenovanje komisij po tem zakonu. Listo sestavljajo vsi strokovni delavci centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji za področje rejništva, ki so razdeljeni v šest podskupin po teritorialnem načelu. Vsaka podskupina na svojem območju izbere tudi enega rejnika in eno strokovno usposobljeno osebo za delo z otroki, ki se jih vpiše na listo.

(2)

Iz liste iz prejšnjega odstavka se oblikujejo naslednje komisije: komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija za priznanja ter komisije za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela.

(3)

Natančnejše kriterije za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister).

4. člen

Sredstva za izvajanje rejniške dejavnosti se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

II. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI IZVAJATI REJNIŠKO DEJAVNOST

5. člen

(1)

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora:

-

imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

-

imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,

-

biti polnoletna.

(2)

V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to nedvomno v rejenčevo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od izobrazbe, kot je določena v prejšnjem odstavku.

6. člen

Rejnik ne more biti:

-

oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica,

-

oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica,

-

oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.

7. člen

(1)

Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center otroka glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.

(2)

Za otrokove sorodnike se po tem zakonu štejejo: stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra.

III. POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI

8. člen

(1)

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njeno stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center rejnika).

(2)

Vlogo iz prejšnjega odstavka vloži kandidat, ki želi izvajati rejniško dejavnost, na posebnem obrazcu.

9. člen

(1)

Center rejnika po prejemu vloge iz prejšnjega člena ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje iz 5. člena tega zakona in ni katerega od zadržkov iz 6. člena tega zakona.

(2)

Center rejnika izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena) ob upoštevanju kriterijev iz 31. člena tega zakona.

10. člen

Ministrstvo vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe po rejništvu, potrebno število novih rejnikov in o tem seznani vse centre za socialno delo.

11. člen

Center rejnika pošlje ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, najkasneje do konca leta.

12. člen

(1)

Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena tega zakona izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere določeno število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena tega zakona.

(2)

Komisija iz prejšnjega odstavka napoti izbrane kandidate na usposabljanje za izvajanje rejništva.

(3)

Vsebino, izvajalca in trajanje usposabljanja predpiše minister.

(4)

Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

13. člen

Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

14. člen

(1)

Otrokovemu sorodniku iz 7. člena tega zakona ni potrebno kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona.

(2)

Ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

15. člen

Ministrstvo vodi evidenco izdanih dovoljenj, ki vsebuje osebne podatke rejnikov.

16. člen

(1)

Dovoljenje preneha, če:

-

rejnik odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,

-

rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih od pridobitve dovoljenja,

-

rejnik umre.

(2)

Odvzem dovoljenja se opravi, če:

-

center rejnika poda predlog za odvzem dovoljenja, ker rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,

-

se ugotovi, da je nastopil kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,

-

rejnik ne opravi obveznega dopolnilnega usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona.

(3)

V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov se rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.

17. člen

Minister predpiše vsebino vloge iz 8. člena tega zakona, vrste dokazil, ki jih je potrebno priložiti vlogi ter kriterije za delo komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.

IV. POGOJI IN POSTOPEK ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLIC

18. člen

(1)

Rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot edini poklic (v nadaljnjem besedilu: rejniška dejavnost kot poklic), če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, in je vpisan v register iz 19. člena tega zakona.

(2)

Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika.

(3)

Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti dovoljenje in ne sme biti v delovnem razmerju, biti družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

19. člen

(1)

Center rejnika pošlje vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, skupaj s prilogami, ministrstvu.

(2)

Ministrstvo po pregledu vloge in dokazil iz prejšnjega odstavka ugotovi ali rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.

(3)

Rejnike, ki izpolnjujejo pogoje, ministrstvo vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register) ter jim izda potrdilo o vpisu.

20. člen

Register vodi ministrstvo, vanj pa se vpisujejo osebni podatki rejnika, datum začetka izvajanja in datum prenehanja izvajanja rejništva kot poklic.

21. člen

Izbris iz registra se opravi, če:

-

rejnik ne želi več izvajati rejniške dejavnosti kot poklic, z zadnjim dnem, ko še izvaja rejniško dejavnost kot poklic,

-

se rejnik zaposli, postane družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, prične opravljati drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic, na podlagi katerega je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dnem pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja druge dejavnosti,

-

rejnik ne izpolnjuje normativov, določenih s tem zakonom, z dnem, ko mu poteče pravica iz 59. člena tega zakona,

-

rejniku preneha dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ali se dovoljenje odvzame, z dnem prenehanja oziroma odvzema dovoljenja.

22. člen

Vsebino vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic predpiše minister.

V. NORMATIVI ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI

23. člen

(1)

Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri rejence.

(2)

Izjemoma ima lahko rejnik istočasno nameščeno tudi večje število rejencev, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist.

24. člen

(1)

Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti istočasno nameščene tri rejence.

(2)

Normativ iz prejšnjega odstavka je lahko znižan. Razlog za znižani normativ so specifične otrokove potrebe, kot je rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega, trpinčenega, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka.

(3)

Znižani normativ in trajanje znižanega normativa določi komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela na podlagi skupnega pisnega predloga centra otroka in centra rejnika.

VI. DOLŽNOSTI REJNIKA

25. člen

Osnovne dolžnosti rejnika so:

-

pripraviti sebe in družino na prihod rejenca,