Nalaganje dokumenta...
Zakon o telekomunikacijah (ZTel-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 30-1828/2001, stran 3208 DATUM OBJAVE: 26.4.2001
RS 30-1828/2001
1828. Zakon o telekomunikacijah (ZTel-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o telekomunikacijah (ZTel-1)
o razglasitvi zakona o telekomunikacijah (ZTel-1)
Razglašam zakon o telekomunikacijah (ZTel-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. aprila 2001.
001-22-40/01
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O TELEKOMUNIKACIJAH (ZTel-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja prenos informacij v telekomunikacijskih omrežjih, pogoje za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev in obratovanje javnih telekomunikacijskih omrežij, ureja izdajanje dovoljenj za opravljanje telekomunikacijskih storitev, določa pogoje in postopek za uporabo radiofrekvenčnega spektra, pogoje za medsebojno povezovanje omrežij in priključevanje uporabnikov, ureja zagotavljanje univerzalnih telekomunikacijskih storitev, določa pogoje za uporabo telekomunikacijskih številk ter pogoje za uporabo radijske in terminalske opreme, ureja ustanovitev, organizacijo in delovanje Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) kot neodvisne organizacije urejanja ter pristojnosti organov, ki opravljajo druge upravne naloge po tem zakonu, določa naloge Sveta za telekomunikacije, določa pravice in obveznosti operaterjev telekomunikacijskih storitev in njihovih uporabnikov ter ureja druga vprašanja, povezana s telekomunikacijami.
2. člen
(namen zakona)
Namen tega zakona je:
1.
zagotoviti konkurenco na trgu telekomunikacijskih storitev in omogočiti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji in potrebami uporabnikov,
2.
zagotoviti univerzalne telekomunikacijske storitve vsem po dostopni ceni, vključno s potrebami po nujnih storitvah,
3.
zaščititi interese uporabnikov telekomunikacijskih storitev vključno z varstvom tajnosti in zaupnosti v telekomunikacijah,
4.
zagotoviti in pospeševati učinkovitost in konkurenco med operaterji,
5.
zagotoviti učinkovito rabo radiofrekvenčnega spektra in telekomunikacijskega oštevilčenja,
6.
izkoristiti nastajajoče tehnologije,
7.
varovati interese varnosti in obrambe države.
3. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo:
1.
Elektromagnetna združljivost (EMC) je sposobnost naprave, dela opreme ali sistema, da zadovoljivo deluje v svojem okolju brez vnašanja nedopustnih elektromagnetnih motenj ničemur v tem okolju.
2.
Elektronski mediji so množični mediji, ki svoje vsebine razširjajo na elektronski način.
3.
Fiksne javne telefonske storitve so javnosti dostopne komercialne storitve neposrednega prenosa govora v realnem času preko komutiranega javnega telekomunikacijskega omrežja oziroma omrežij, tako da lahko vsak uporabnik uporablja terminalsko opremo, priključeno na omrežno priključno točko na fiksni lokaciji, za komunikacijo z drugim uporabnikom terminalske opreme, priključene na drugo omrežno priključno točko.
4.
Fiksno javno telefonsko omrežje je javno komutirano telekomunikacijsko omrežje, ki se delno ali v celoti uporablja za zagotavljanje fiksnih javnih telefonskih storitev med fiksnimi omrežnimi priključnimi točkami.
5.
Geografska številka je številka, katere del ima geografski pomen, ki se ga uporablja za usmerjanje klicev do omrežne priključne točke naročnika, ki mu je bila ta številka dodeljena.
6.
Javne satelitske storitve so javne telekomunikacijske storitve, ki se zagotavljajo s pomočjo satelitske radijske opreme.
7.
Javne telekomunikacijske storitve so telekomunikacijske storitve, ki so dostopne javnosti.
8.
Javna telekomunikacijska omrežja so telekomunikacijska omrežja, ki se jih delno ali v celoti uporablja za zagotavljanje javnih telekomunikacijskih storitev.
9.
Krajevna podzanka je del krajevne zanke, ki povezuje omrežno priključno točko pri naročniku s koncentratorjem ali določeno vmesno dostopovno točko v fiksnem javnem telefonskem omrežju.
10.
Krajevna zanka pomeni fizični vod iz bakrenih posukanih parov, ki povezuje omrežno priključno točko pri naročniku z glavnim razdelilnim okvirom ali drugo primerljivo opremo v fiksnem javnem telefonskem omrežju.
11.
Medomrežna povezava je vrsta omrežnega dostopa, ki omogoča fizično in logično povezavo telekomunikacijskih omrežij tako, da lahko uporabniki, priključeni na različna telekomunikacijska omrežja, posredno ali neposredno medsebojno komunicirajo oziroma, da imajo dostop do storitev, ki jih ta omrežja omogočajo.
12.
Mobilno javno radijsko omrežje je javno telekomunikacijsko omrežje, ki se ga uporablja za zagotavljanje mobilnih javnih radijskih storitev.
13.
Mobilne javne radijske storitve so javne telekomunikacijske storitve, ki se jih delno ali v celoti zagotavlja z radiokomunikacijami do mobilnih uporabnikov, in ki zato delno ali v celoti uporabljajo mobilno javno radijsko omrežje.
14.
Naročniki so pravne ali fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo z operaterjem javnih telekomunikacijskih storitev za uporabo njegovih storitev.
15.
Omrežni dostop je fizična in logična povezava terminalske ali druge opreme s telekomunikacijskim omrežjem ali z njegovim delom, kot tudi fizična in logična povezava enega telekomunikacijskega omrežja z drugim omrežjem ali z njegovim delom z namenom pridobitve dostopa do funkcij tega telekomunikacijskega omrežja ali do telekomunikacijskih storitev, ki jih tako omrežje omogoča.
16.
Omrežna priključna točka so vsi fizični priključki in njihova dostopovna tehnična specifikacija, ki so del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebni za dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja oziroma storitev in za učinkovito povezavo skozi to javno omrežje.
17.
Operater je pravna ali fizična oseba, ki izvaja pravni in dejanski nadzor nad celoto funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje ustreznih telekomunikacijskih storitev.
18.
Radiodifuzija je oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih programov, namenjenih neposrednemu javnemu sprejemu, v odprtem prostoru. Program ima pomen kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javna glasila (medije).
19.
Radiokomunikacije so telekomunikacije s pomočjo radijskih valov.
20.
Radijska frekvenca je del radiofrekvenčnega spektra, ki se uporablja za radiokomunikacije, in je določena z centralno frekvenco in širino radiofrekvenčnega kanala, zgornjo in spodnjo mejo frekvence radiofrekvenčnega kanala ali navedbo posameznih nosilnih frekvenc (analogna radiodifuzija).
21.
Radijska oprema je naprava ali njen ustrezen del, ki omogoča komuniciranje s pomočjo oddajanja oziroma sprejemanja radijskih valov, in izkorišča radiofrekvenčni spekter, razporejen za prizemne/vesoljske radiokomunikacije.
22.
Skupna uporaba objektov oziroma napeljav po tem zakonu pomeni, da mora lastnik objektov oziroma napeljav na podlagi dogovora in ustreznega denarnega nadomestila dopustiti uporabo teh objektov oziroma napeljav na način kot to določa za zakon.
23.
Številka je niz znakov oziroma števk, črk ali drugih simbolov, lahko tudi v medsebojni kombinaciji za dostop do omrežja ali za identifikacijo omrežja, operaterja, omrežne priključne točke ali drugega elementa omrežja.
24.
Telekomunikacije so oddajanje, prenašanje, sprejemanje in usmerjanje vseh vrst sporočil v obliki signalov, glasu, slike ali zvokov s primernimi tehničnimi sredstvi.
25.
Telekomunikacijsko omrežje so prenosni sistemi, lahko tudi centrale in druga oprema, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, kamor med drugim spadajo satelitska omrežja, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna prizemna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiodifuzijo in omrežja za kabelsko televizijo.
26.
Telekomunikacijske storitve so storitve, ki se jih delno ali v celoti zagotavlja s prenosom in usmerjanjem signalov po telekomunikacijskih omrežjih.
27.
Terminalska oprema je naprava ali njen ustrezen del, ki omogoča komuniciranje in je namenjena za posredno ali neposredno priključitev s katerimi koli sredstvi na vmesnike javnega telekomunikacijskega omrežja
28.
Univerzalna storitev je minimalni nabor telekomunikacijskih storitev določene kakovosti, do katerih imajo po dostopni ceni na njihovo zahtevo dostop vsi uporabniki ne glede na njihov kraj bivanja ali poslovanja.
29.
Uporabniki so pravne ali fizične osebe, ki uporabljajo ali zahtevajo telekomunikacijske storitve kot končni uporabniki, ali telekomunikacijski operaterji kot uporabniki telekomunikacijskih storitev drugih.
30.
Vmesnik je omrežna priključna točka, ki kot fizična povezovalna točka omogoča uporabniku dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja, ali radijski vmesnik, ki specificira radijsko pot med radijsko opremo.
31.
Zakupljeni vodi so vrsta telekomunikacijskih zmogljivosti, ki uporabniku omogočajo transparentne prenosne povezave med omrežnimi priključnimi točkami brez funkcije preklapljanja, ki bi bila uporabniku na voljo kot del funkcij zakupljenega voda.
II. PROCESNE DOLOČBE
Splošne določbe
4. člen
(postopek)
Agencija izdaja dovoljenja in druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.
5. člen
(javni razpis)
Kadar ta zakon določa, da se dovoljenje ali drug posamični akt izda po javnem razpisu, izvede agencija pred uvedbo upravnega postopka postopek javnega razpisa po tem zakonu.
1. Postopek javnega razpisa
1. Javni razpis
6. člen
(uporaba določb)
(1)
V postopku javnega razpisa se ne uporablja določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi.
(2)
Razpis vodi pooblaščena uradna oseba agencije, razen če za vodenje posameznega javnega razpisa direktor oziroma direktorica agencije ne imenuje tričlanske komisije.
(3)
Določbe o izločitvi uradne osebe se uporablja za člane komisije tudi, če niso uradne osebe agencije.
7. člen
(sklep o uvedbi javnega razpisa)
(1)
Ko se stečejo v tem zakonu določeni pogoji za uvedbo postopka javnega razpisa, sprejme agencija sklep o uvedbi postopka javnega razpisa.
(2)
Sklep o uvedbi javnega razpisa mora vsebovati najmanj:
1.
natančno navedbo predmeta javnega razpisa, ki mora obsegati jasen opis telekomunikacijskih storitev, radijskih frekvenc oziroma dejavnosti radiodifuzije, ki so predmet razpisa, ter območje oziroma lokacijo, kjer se bodo izvajale;
2.
pogoje in zahteve ter kvalifikacije, ki jih mora izpolnjevati ponudnik glede opravljanja telekomunikacijskih storitev v skladu s predpisi in splošnimi akti agencije;
3.
najmanjše plačilo pristojbine za podelitev izključne pravice pri opravljanju mobilnih javnih radijskih storitev v skladu s petim odstavkom 35. člena tega zakona in način njenega plačila (enkratni znesek, letno plačilo);
4.
merila za izbiro najugodnejše ponudbe in način njihove uporabe ter kakršnekoli omejitve, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju ponudb;
5.
rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe, in način predložitve ponudbe (datum, čas, naslov, oznaka);
6.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb;
7.
kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo, ceno dokumentacije in način plačila te dokumentacije.
(3)
Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, mora sklep vsebovati tudi pogoje in zahteve ter kvalifikacije, ki jih mora izpolnjevati ponudnik glede programske vsebine.
(4)
Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, sprejme agencija sklep o uvedbi javnega razpisa s soglasjem Sveta za radiodifuzijo.
(5)
Sklep o uvedbi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6)
Sklepa o uvedbi javnega razpisa se po objavi javnega razpisa ne sme spreminjati ali dopolnjevati.
8. člen
(rok za predložitev ponudb)
(1)
Rok za predložitev ponudb mora omogočiti ponudnikom pripravo kvalitetnih ponudb in ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni.
(2)
Rok prične teči naslednji dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3)
Za pravočasno vloženo se šteje ponudbo, ki je agenciji predložena v roku, določenem v javnem razpisu.
(4)
Agencija ne sme prevzeti ponudbe, njene spremembe, dopolnitve ali nadomestitve, prispele na javni razpis po izteku roka za predložitev. V primeru, da so poslane po pošti, jih mora poslati nazaj ponudniku.
(5)
Agencija mora seznam ponudnikov in predložene ponudbe čuvati kot poslovno skrivnost do konca roka za predložitev ponudb.
9. člen
(razpisna dokumentacija)
(1)
Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem zakonu, ki jih mora izpolnjevati ponudba, vključno z zahtevanimi podatki o ponudniku, in navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti predložena, da se bo ponudba štela za popolno.
(2)
Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da lahko ponudnik na njeni osnovi pripravi popolno ponudbo.
10. člen
(posebne določbe o javnem odpiranju ponudb)
(1)
Javni razpis uspe, če je nanj pravočasno prispela vsaj ena popolna ponudba.
(2)
V sklepu o uvedbi javnega razpisa lahko agencija določi, da posamezen javni razpis uspe, če nanj prispe drugo določeno najmanjše število ponudb.
11. člen
(pregled in ocenjevanje ponudb)
(1)
Po končanem javnem odpiranju ponudb agencija ugotovi ali ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in oceni prispele ponudbe v skladu z razpisnimi merili.
(2)
V postopku izbire med ponudniki agencija kot merilo za izbor upošteva zlasti učinkovitost izrabe radiofrekvenčnega spektra in spodbujanje ter varstvo konkurence.
(3)
Po pregledu in oceni prispelih ponudb sestavi agencija poročilo, v katerem oceni ustreznost in kakovost ponudb ter navede, katera ponudba najbolj ustreza objavljenim merilom za izbiro ponudbe.
(4)
Kadar je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, pošlje agencija popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni Svetu za radiodifuzijo, ki oceni prispele ponudbe glede njihovih programskih vsebin v skladu z merili, določenimi v sklepu o uvedbi javnega razpisa, ter na podlagi tega pošlje agenciji najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu ponudb in poročila obrazložen predlog izbire.
(5)
Agencija oziroma Svet za radiodifuzijo lahko zahtevata od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagala pri pregledu, ovrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pri tem ne smeta zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno.
(6)
Agencija oziroma Svet za radiodifuzijo morata pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati le tista merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, kot so bila določena v zakonu in razpisni dokumentaciji.
(7)
Agencija oziroma Svet za radiodifuzijo ne smeta izbrati ponudnika, ki bi bil sicer najugodnejši po merilih določenih v razpisni dokumentaciji, če bi ta izbira pomenila omejevanje konkurence.
2. Javna dražba
12. člen
(javni razpis za pripravo javne dražbe)
(1)
V sklepu o uvedbi javnega razpisa se lahko po predhodnem mnenju vlade določi, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba.
(2)
Sklep o uvedbi javnega razpisa mora v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi:
1.
število dovoljenj, ki bodo podeljena po javnem razpisu;
2.
pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni ponudnik, da se kvalificira na javno dražbo;
3.
najmanjše število ponudnikov, ki mora biti najmanj za eno večje od števila dovoljenj iz 1. točke tega odstavka;
4.
merila za izbiro ponudnikov, ki se bodo uvrstili na javno dražbo;
5.
najmanjše plačilo pristojbine za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev v skladu s petim odstavkom 35. člena tega zakona, ki se plača v enkratnem znesku (izklicno plačilo);
6.
jasno določbo, da v ponudbi ponudniki ne smejo ponujati višine plačila pristojbine iz prejšnje točke;
7.
podrobnejša pravila postopka izvedbe javne dražbe v skladu s tem zakonom.
(3)
Javni razpis, po katerem se opravi dražba, je uspel, če se na javno dražbo kvalificira najmanj en ponudnik (dražitelj) več, kot je število dovoljenj, ki bodo podeljena na javnem razpisu. Več pravnih ali fizičnih oseb lahko da skupno ponudbo in nastopa kot en dražitelj.
(4)
V sklepu o izbiri dražiteljev agencija določi čas in kraj izvedbe javne dražbe. Javno dražbo se opravi ne prej kot 14 dni in ne kasneje kot 30 dni po izdaji sklepa o izbiri dražiteljev. Čas in kraj izvedbe javne dražbe se objavi v dnevnih časopisih in na domači strani agencije.
13. člen
(neuspela javna dražba)
(1)
Če na javni dražbi niso prisotni pooblaščeni predstavniki vseh dražiteljev, se javna dražba ne opravi.
(2)
Agencija v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ponovno objavi sklep o izbiri dražiteljev v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega zakona.
(3)
Če tudi na ponovljeni javni dražbi niso prisotni pooblaščeni predstavniki vseh dražiteljev, se javni razpis ponovi.
(4)
Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru, da so na javni dražbi prisotni pooblaščeni predstavniki vseh dražiteljev, vendar nihče ne ponudi višjega plačila pristojbine od izklicnega plačila.
14. člen
(način izvedbe javne dražbe)
(1)
Javno dražbo vodi pooblaščena uradna oseba agencije.
(2)
Javna dražba se praviloma opravi z neposrednim ustnim licitiranjem v prostorih agencije na delovni dan.
(3)
Javna dražba se lahko opravi tudi na drug primeren način, ki omogoča, da uradna oseba agencije, ki vodi javno dražbo in vsak dražitelj sproti in neposredno spremlja potek javne dražbe, zlasti ponudbe drugih dražiteljev, in da brez ovir in neposredno daje svoje ponudbe uradni osebi.
(4)
Uradna oseba pred začetkom javne dražbe določi najmanjši dvig plačila pristojbine na licitiranju, ki ne sme biti višji od 3 % izklicnega plačila.
(5)
Pri vodenju javne dražbe mora uradna oseba agencije sprejemati ponudbe dražiteljev in povabiti druge dražitelje, da dajo višjo ponudbo. Pred ugotovitvijo najvišje ponudbe oziroma ponudb mora uradna oseba trikrat povabiti dražitelje, da dajo višjo ponudbo in pri tem v zadnjem povabilu navesti, da bodo ponudba ali ponudbe določenih dražiteljev sicer ugotovljene za najvišje.
(6)
Če tudi po tretjem povabilu ni višjih ponudb, uradna oseba ugotovi višino najvišje ponudbe oziroma ponudb, odvisno od števila dovoljenj, ki se bo podelilo po javnem razpisu, in dražitelja oziroma dražitelje, ki so jo dali, ter ta sklep razglasi. Po razglasitvi sklepa ni več mogoče dajati novih ponudb.
(7)
Dražitelju ali dražiteljem z najvišjo ponudbo, se izda pisni sklep o ugotovitvi najvišje ponudbe z navedbo roka, v katerem mora plačati to pristojbino, oziroma glede na način plačevanja njen prvi obrok.
(8)
Pri vodenju javne dražbe in vzdrževanju reda na njej ima uradna oseba agencije, ki vodi javno dražbo, pooblastila uradne osebe v upravnem postopku v zvezi z vodenjem javne obravnave.
(9)
Če uradna oseba v teku javne dražbe glede na potek licitiranja ugotovi, da so se dva ali več dražiteljev dogovorili o načinu licitiranja ali njegovem rezultatu, oziroma licitirajo usklajeno, te dražitelje izloči iz javne dražbe. Če po tej izločitvi niso več izpolnjeni pogoji za izvedbo javne dražbe, se ravna po 13. členu tega zakona.
(10)
V upravnem sporu je mogoče ločeno izpodbijati sklep o tem, da se javna dražba ne opravi (prvi odstavek 13. člena) in o tem, da se ponovi javni razpis (tretji odstavek 13. člena). Ostale akte v postopku javne dražbe je mogoče izpodbijati v upravnem sporu zoper dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev.
(11)
Če je bila izvedena javna dražba, se šteje, da so bili na javnem razpisu izbrani dražitelj oziroma dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli.
3. Upravni postopek
15. člen
(uvedba upravnega postopka)
(1)
Upravni postopek se začne s sprejemom poročila o oceni ponudb oziroma predloga Sveta za radiodifuzijo v primeru, ko je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije.
(2)
Če je v sklepu o izvedbi javnega razpisa določeno, da se po opravljenem javnem razpisu za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev opravi javna dražba, se upravni postopek uvede šele po tem, ko dražitelj oziroma dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačajo pristojbino, oziroma glede na način plačevanja, v plačilo tistih njenih obrokov, ki jih je v skladu s sklepom o ugotovitvi najvišje ponudbe treba plačati pred izdajo dovoljenja za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev.
(3)
V postopku, začetem po javnem razpisu, imajo položaj stranke vsi ponudniki.
16. člen
(omejitve dokazovanja)
V upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakorkoli spreminjali ponudbo.
17. člen
(dovoljenje in odločba o dodelitvi)
(1)
Agencija je zavezana o ponudbah odločiti v 6 tednih od preteka roka za predložitev ponudbe.
(2)
Z odločbo, izdano po javnem razpisu, agencija:
1.
odloči o izbiri na javnem razpisu;
2.
podeli pravico uporabljati radijske frekvence v skladu s tem zakonom, kadar je to bil predmet razpisa;
3.
izda dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev v skladu s tem zakonom, kadar je to bil predmet razpisa.
(3)
Kadar je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, agencija ne sme izbrati ponudnika, ki ga ni predlagal Svet za radiodifuzijo.
18. člen
(prekinitev postopka)
(1)
Agencija lahko prekine postopek izdaje ali spremembe dovoljenja in odločbe o dodelitvi, če so potrebne v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji dodatne uskladitve, poizvedovanja ali aktivnosti.
(2)
O prekinitvi postopka izda agencija sklep.
4. Razveljavitev, sprememba in prenehanje dovoljenja in odločbe o dodelitvi
19. člen
(razveljavitev in sprememba dovoljenja)
(1)
V primerih, kadar ta zakon tako določa, se lahko z odločbo agencije dovoljenje razveljavi deloma ali v celoti.
(2)
V primerih, kadar ta zakon določa, da se dovoljenje lahko spremeni, agencija izda novo dovoljenje, s katerim se izdano dovoljenje v celoti razveljavi in določi novo vsebino.
(3)
Če ta zakon določa, da se dovoljenje lahko po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi, je agencija dolžna najprej izvesti postopek za spremembo dovoljenja.
(4)
Določbe, ki urejajo razveljavitev in spremembo dovoljenja, se uporabljajo tudi za razveljavitev in spremembo odločbe o dodelitvi.
20. člen
(sprememba dovoljenja)
(1)
Dovoljenje se lahko vsak čas spremeni na predlog imetnika dovoljenja.
(2)
Kadar ta zakon tako določa, se lahko dovoljenje spremeni tudi po uradni dolžnosti.
(3)
Novo dovoljenje, ki je bilo izdano na predlog imetnika dovoljenja, lahko drugače določi pravice in obveznosti le tistega imetnika dovoljenja, ki je ta predlog podal.
(4)
Dovoljenje, ki se ga v skladu s tem zakonom izda na podlagi javnega razpisa, se lahko spremeni po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja v okviru pogojev, določenih v javnem razpisu.
21. člen
(začetek postopka za spremembo dovoljenja)
(1)
Predlogu imetnika dovoljenja za spremembo dovoljenja mora biti poleg ostalih sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo dovoljenja, priložen tudi predlog sprememb.
(2)
Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
22. člen
(postopek spremembe dovoljenja)
(1)
Glede postopka za spremembo dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za izdajo dovoljenja. Pri spremembi dovoljenja z izdajo novega dovoljenja ni potrebno izvesti javnega razpisa.
(2)
V izreku novega dovoljenja se določi, katero dovoljenje se razveljavi ter ali se razveljavi deloma ali v celoti.
(3)
S spremembo dovoljenja ni mogoče podaljšati veljavnosti dovoljenja, razen če zakon za posamezen primer to izrecno določa.
23. člen
(razveljavitev dovoljenja)
(1)
Odločbo, s katero se dovoljenje razveljavi, izda agencija po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja.
(2)
Kadar se postopek za razveljavitev dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(3)
V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, je agencija pred izdajo odločbe dolžna pisno opozoriti imetnika dovoljenja, naj preneha z ugotovljenimi kršitvami, in mu določi rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka imetnik dovoljenja ni prenehal s kršitvami, agencija dovoljenje razveljavi.
(4)
V primerih kršitev svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren.
24. člen
(posledice razveljavitve)
(1)
Razveljavitev učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje razveljavljeno.
(2)
Če zakon tako določa, ima imetnik dovoljenja, katerega dovoljenje je bilo razveljavljeno, pravico do odškodnine, ki jo krije agencija. Pravico do te odškodnine ima tudi imetnik dovoljenja, katerega dovoljenje je bilo razveljavljeno z izdajo novega dovoljenja, če je bil postopek začet po uradni dolžnosti in je z zakonom tako določeno.
25. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja)
(1)
Veljavnost dovoljenja preneha po samem zakonu ali z razveljavitvijo.
(2)
Do prenehanja veljavnosti dovoljenja je imetnik dovoljenja dolžan izpolnjevati svoje obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z naročniki.
(3)
V primeru kršitve obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren.
(4)
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za prenehanje odločbe o dodelitvi.
III. TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE
1. Telekomunikacijsko omrežje
26. člen
(graditev in obratovanje telekomunikacijskega omrežja)
(1)
Agencijo je treba v roku enega meseca od dneva začetka, spremembe ali prenehanja graditve in obratovanja javnega telekomunikacijskega omrežja pisno o tem obvestiti.
(2)
Agencijo ni potrebno obvestiti o začetku graditve in obratovanju telekomunikacijskih omrežij, ki so namenjena in se uporabljajo izključno za potrebe varnosti in obrambe države ter za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Pri graditvi in obratovanju telekomunikacijskih omrežij, ki so predvidena za povezovanje z javnimi omrežji ali za nudenje javnih telekomunikacijskih storitev, je treba zagotoviti, da ustrezajo veljavnim tehničnim predpisom in standardom glede varnosti delovanja omrežja, celovitosti omrežja, medsebojnega delovanja storitev ter pogojev priključevanja terminalske opreme.
(4)
Za gradnjo in rekonstrukcijo objektov in naprav, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, se uporabljajo predpisi o graditvi objektov, če ta člen ne določa drugače.
(5)
Za gradnjo in rekonstrukcijo se ne štejejo dela, s katerimi se opravi zamenjava ali nadgradnja programske opreme in zamenjava ali dogradnja obstoječih telekomunikacijskih objektov in naprav, če se z njimi ne menja namembnost gradbenih objektov, v katera so vgrajene, ne spreminja njihova velikost in obremenitev temeljnih tal in ne povečuje vpliv na življenjsko in naravno okolje, promet in sosednje objekte. Za rekonstrukcijo se tudi ne šteje nadomestitev podzemnih telekomunikacijskih napeljav v že zgrajeni (kabelski) kanalizaciji in nadomestitev nadzemnega telekomunikacijskega omrežja, vključno z nadomeščanjem nosilnih drogov ter kabelskih omaric v enakih ali manjših velikostih.
(6)
Pred začetkom se morajo dela iz četrtega odstavka tega člena priglasiti pristojnemu upravnemu organu v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi.
2. Telekomunikacijske storitve
27. člen
(opravljanje telekomunikacijskih storitev)
(1)
O začetku, spremembi ali prenehanju opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev je potrebno pisno obvestiti agencijo.
(2)
Pred začetkom opravljanja fiksnih javnih telefonskih storitev, storitev radiodifuzije in mobilnih javnih radijskih storitev po omrežju, ki ga operater sam upravlja, je potrebno pridobiti dovoljenje agencije.
(3)
Za opravljanje storitev radiodifuzije za oddajanje in razširjanje samo lastnega programa ter javnih satelitskih storitev na podlagi določb tega zakona ni potrebno pridobiti dovoljenja.
3. Obvestilo agenciji
28. člen
(pisno obvestilo)
(1)
Obvestilo iz 26. in 27. člena tega zakona mora vsebovati podrobnosti o vrsti omrežja oziroma storitev kot tudi tehnične in obratovalne lastnosti in podatke ter dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev.
(2)
Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da operater ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ga v 4 tednih od prejema obvestila o tem opozori in mu z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca, izpolni te pogoje.
(3)
Če operater v roku iz prejšnjega odstavka tega člena odpravi pomanjkljivosti, mora agencija v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca od odprave pomanjkljivosti, izdati o tem ugotovitveno odločbo.
(4)
Če operater v roku iz drugega odstavka tega člena iz neopravičljivih razlogov ne odpravi pomanjkljivosti, mu agencija v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca od preteka roka iz drugega odstavka tega člena, z odločbo prepove graditev ali obratovanje telekomunikacijskega omrežja ali opravljanje telekomunikacijskih storitev.
(5)
Agencija o obvestilih vodi register skladno z določbami tega zakona.
(6)
Minister, pristojen za telekomunikacije (v nadaljevanju: minister), podrobneje predpiše pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri gradnji in obratovanju omrežja ter zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, za katere je po tem zakonu predvideno obvestilo, nanašajo pa se zlasti na varnost delovanja omrežja, celovitost omrežja, medsebojno delovanje storitev in pogoje priključevanja terminalske opreme.
4. Dovoljenje
29. člen
(pogoji)
(1)
Dovoljenje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona agencija izda pravni in fizični osebi, ki je ustrezno finančno, kadrovsko in tehnično usposobljena in ki:
1.
je registrirana za opravljanje telekomunikacijskih storitev;
2.
ima strokovno usposobljene delavce za opravljanje storitev, za katere želi pridobiti dovoljenje;
3.
razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže, da jih lahko dobi v obsegu, potrebnem za opravljanje storitev;
4.
ji v zadnjih desetih letih pred vlogo za izdajo dovoljenja le-to ni bilo razveljavljeno po uradni dolžnosti na podlagi 2. do 7. točke drugega odstavka 33. člena tega zakona.
(2)
Minister predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka tega člena glede kakovosti in obsega storitev, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja.
(3)
Agencija lahko zavrne izdajo dovoljenja le v primeru, če bi bila z njegovo izdajo ogrožena javni red in varnost države ali če pravna ali fizična oseba ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjih odstavkov tega člena.
(4)
Dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 15 let.
(5)
Imetnik dovoljenja je dolžan sporočiti agenciji v roku 30 dni od nastale spremembe:
1.
spremembo v sodnem registru, davčnem registru, pravno nasledstvo in uvedbo stečajnega ali likvidacijskega postopka za pravne osebe;
2.
spremembo v registru na upravni enoti in davčnem registru za fizične osebe.
(6)
Po izteku časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano, ga agencija podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
(7)
Število izdanih dovoljenj je neomejeno, razen v primerih, ko bi to onemogočilo učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra.
30. člen
(vsebina dovoljenja)
Dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev vsebuje zlasti:
1.
podatke o vrsti storitev, značilnosti in standarde delovanja omrežja, območje pokrivanja in podatke o zmogljivosti ter širitvi omrežja,
2.
podatke o imetniku dovoljenja in morebitne pogoje spremembe lastništva,
3.
čas veljavnosti dovoljenja,
4.
pravice in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja pri opravljanju storitev na podlagi dovoljenja v skladu s tem zakonom (splošni pogoji, cene, nujne storitve, dostopnost za invalide).
31. člen
(prenos dovoljenja)
(1)
Dovoljenje lahko njegov imetnik s pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem agencije.
(2)
V primeru prenehanja pravne osebe, ki je imetnica dovoljenja, se to dovoljenje lahko prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem agencije.
(3)
V primerih iz prejšnjih odstavkov tega člena agencija dovoljenje spremeni skladno z določbami 20. člena tega zakona.
32. člen
(sprememba dovoljenja)
(1)
Agencija lahko dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev po uradni dolžnosti spremeni skladno z določbami 20. člena tega zakona:
1.
če je to nujno zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist,
2.
če to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena lahko agencija dovoljenje tudi razveljavi skladno z določbami 23. člena tega zakona.
33. člen
(razveljavitev dovoljenja)
(1)
Agencija lahko dovoljenje razveljavi na predlog imetnika dovoljenja, samo če je ta izpolnil svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z naročniki.
(2)
Agencija dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, če
1.
imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 29. člena tega zakona,
2.
je vloga vsebovala neresnične podatke,
3.
imetnik dovoljenja ni odpravil pomanjkljivosti v roku, določenem z odločbo pooblaščene osebe agencije, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4.
imetnik dovoljenja ne prične opravljati storitev, ki so predmet dovoljenja, v enem letu po izdaji dovoljenja, če ni v dovoljenju drugače določeno,
5.
pristojbina za dovoljenje kljub opozorilu ni plačana,
6.
je imetnik dovoljenja ravnal v nasprotju z določbami poglavja o zagotavljanju konkurence in odprtosti omrežja,
7.
imetnik dovoljenja ne izvaja določb 130. člena tega zakona.
(3)
V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko operaterjem s pomembno tržno močjo agencija določi, da se dovoljenje razveljavi šele po preteku roka, ki ne sme biti daljši od devetih mesecev, če bi opustitev opravljanja dejavnosti povzročila na trgu večje motnje.
34. člen
(prenehanje dovoljenja)
(1)
Dovoljenje preneha:
1.
s potekom roka, za katerega je bilo izdano, če se ne podaljša,
2.
če preneha obstajati imetnik dovoljenja, pa ni bil izveden prenos na podlagi drugega odstavka 31. člena tega zakona,
3.
z razveljavitvijo in spremembo dovoljenja skladno z določbami 32. in 33. člena tega zakona.
(2)
V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka tega člena izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje dovoljenja.
35. člen
(pristojbina na podlagi obvestila in za dovoljenje)
(1)
Na podlagi obvestila agenciji iz prvega odstavka 26. člena in prvega odstavka 27. člena tega zakona operater plača pristojbino.
(2)
Za dovoljenje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona imetnik dovoljenja plačuje pristojbino.
(3)
Način izračuna pristojbine iz prejšnjih odstavkov tega člena predpiše minister, pri čemer upošteva zlasti stroške delovanja agencije.
(4)
Pristojbino na podlagi obvestila agenciji operater plača v enkratnem znesku, pristojbino za dovoljenje pa njegov imetnik plačuje vsako leto.
(5)
Za dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev po omrežju, ki ga operater sam upravlja, operater poleg pristojbine iz drugega odstavka tega člena plača tudi pristojbino za podelitev izključne pravice, ki se jo plačuje v enkratnem znesku ali letno, lahko pa tudi v enkratnem znesku in letno. Pristojbina za podelitev izključne pravice ni vir financiranja sklada iz 116. člena tega zakona
IV. RADIOFREKVENČNI SPEKTER
36. člen
(upravljanje radiofrekvenčnega spektra)
(1)
Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina.
(2)
Učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije in njenih pravic do orbitalnih pozicij zagotavljajo državni organi v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji. V ta namen sestavijo načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov in načrte uporabe radijskih frekvenc ter dodeljujejo v uporabo radijske frekvence in nadzorujejo njihovo uporabo.
(3)
Agencija vodi podatke o razporeditvi radiofrekvenčnih pasov, podatke o dodelitvi radijskih frekvenc in druge pomembnejše podatke o upravljanju radiofrekvenčnega spektra.
(4)
Podatki iz prejšnjega odstavka tega člena, razen podatkov za potrebe varnosti in obrambe države, so javni.
37. člen
(načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov)
(1)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) sprejme načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov, s katerim določi radijske frekvence ali radiofrekvenčne pasove, namenjene posameznim radiokomunikacijam in posameznim skupinam uporabnikov.
(2)
Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena vlada določi tudi pogoje za uporabo radijskih frekvenc ter druga vprašanja, povezana z njihovo uporabo.
(3)
Predlog načrta razporeditve radiofrekvenčnih pasov pripravi agencija v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji ob upoštevanju potreb varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ga predloži ministru.
(4)
Na podlagi načrta razporeditve radiofrekvenčnih pasov mora agencija pripraviti regionalni pregled vseh frekvenc, njihovo zasedenost in ga javno objaviti.
38. člen
(načrti uporabe radijskih frekvenc)
(1)
Z načrti uporabe radijskih frekvenc se podrobno opredeli njihovo uporabo znotraj radiofrekvenčnih pasov, ki so za posamezne storitve predvideni z načrtom razporeditve radiofrekvenčnih pasov, ter določi pogoje uporabe.
(2)
Načrte iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme agencija.
(3)
Načrte uporabe radijskih frekvenc za radiofrekvenčne pasove, ki so z načrtom razporeditve radiofrekvenčnih pasov namenjeni za radiodifuzijo, sprejme agencija v soglasju s Svetom za radiodifuzijo.
39. člen
(uporaba radijskih frekvenc)
(1)
Za uporabo radijskih frekvenc je treba pridobiti odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami tega zakona.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za uporabo radijskih frekvenc, ki so v načrtu razporeditve radijskih radiofrekvenčnih pasov predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
V skladu z načrtom razporeditve radiofrekvenčnih pasov minister predpiše, za katere radijske frekvence ni potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ter pogoje za njihovo uporabo.
40. člen
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1)
Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda agencija ob upoštevanju določb aktov iz 37. in 38. člena tega zakona po postopku, ki ga ureja 4. člen tega zakona
(2)
Po prejemu vloge za dodelitev radijske frekvence za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev agencija objavi podatke o tem, da je prejela vlogo za določeno radijsko frekvenco in namen, za katerega jo bo vlagatelj vloge uporabljal, ne sme pa objaviti podatkov o vlagatelju vloge. V objavi tudi povabi druge vlagatelje, ki bi želeli pridobiti to radijsko frekvenco, da v 30 dneh od objave vložijo vlogo za dodelitev radijske frekvence.
(3)
Če agencija v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne prejme dodatnih vlog ali jih prejme, pa je mogoče radijske frekvence dodeliti vsem vlagateljem, nadaljuje postopek po 4. členu tega zakona.
(4)
Če agencija v roku iz drugega odstavka tega člena prejme dodatno vlogo ali vloge, pa ni mogoče radijske frekvence dodeliti vsem vlagateljem, vse vloge zavrne in v tridesetih (30) dneh od poteka roka iz drugega odstavka tega člena objavi javni razpis za dodelitev radijske frekvence in izda odločbo o dodelitvi radijske frekvence po postopku iz 5. do 18. člena tega zakona.
(5)
Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se izda odločba o dodelitvi radijske frekvence za mobilne javne radijske storitve in za radiodifuzijo v vsakem primeru po postopku iz 5. do 18. člena tega zakona.
(6)
Vsebino vloge za začetek postopka iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
41. člen
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc namenjenih za preizkuse ali za prireditve)
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za potrebe meritev, atestiranja in drugih preizkusov radijske opreme izda na podlagi 4. člena tega zakona.
(2)
Odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda le za omejeno območje pokrivanja ter za čas, ki ne sme biti daljši od 3 mesecev, in je ni mogoče podaljšati.
(3)
Če je uporaba radijskih frekvenc predvidena za prireditev, se odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda na podlagi postopka, ki ga ureja 4. člen tega zakona.
(4)
Odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda le za čas, ki ne sme biti daljši od 15 dni, in je ni mogoče podaljšati.
42. člen
(pogoji za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in njena veljavnost)
(1)
Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc se lahko izda pravni ali fizični osebi, ki ji v zadnjih 10 letih odločba o dodelitvi radijskih frekvenc ni bila razveljavljena po uradni dolžnosti na podlagi 1. ter 3. do 6. točke drugega odstavka 48. člena tega zakona.
(2)
Agencija zavrne izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če ugotovi, da:
1.
vlagateljeva zahteva ni izvedljiva iz tehničnih razlogov,
2.
dodelitev radijskih frekvenc ne bi bila skladna z akti iz 37. in 38. člena tega zakona,
3.
bi se z izdano odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc onemogočila učinkovita uporaba radiofrekvenčnega spektra ali delovanje druge telekomunikacijske opreme,
4.
je vlagatelj v preteklosti večkrat kršil določbe tega zakona oziroma odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali ni poravnal zapadlih pristojbin za uporabo radijskih frekvenc,
5.
bi z dodelitvijo radijskih frekvenc signal radijske opreme povzročil nesprejemljive motnje v drugi radijski opremi, sprejemnikih ali električnih oziroma elektronskih sistemih.
(3)
Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda agencija za določen čas, vendar največ za 10 let, razen za dodelitev radijskih frekvenc, ki so namenjene mobilni zrakoplovni in pomorski storitvi.
43. člen
(vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1)
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje predvsem:
1.
podatke o imetniku pravice uporabe radijskih frekvenc,
2.
dodeljene radijske frekvence,
3.
območje pokrivanja,
4.
čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
5.
pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc.
(2)
Minister podrobneje predpiše vsebino odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka tega člena.
44. člen
(dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev)
(1)
Za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev se z dovoljenjem za opravljanje storitev dodeli tudi uporaba radijskih frekvenc.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena agencija uporabo radijskih frekvenc dodeli pod pogoji določenimi za izdajo odločbe o dodelitvi iz 40. do 43. člena tega zakona. V tem primeru se ne glede na tretji odstavek 42. člena tega zakona uporaba radijskih frekvenc dodeli do prenehanja veljavnosti dovoljenj iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3)
Pri dodelitvi uporabe radijskih frekvenc z dovoljenjem za opravljanje storitev se glede podaljšanja, prenosa, spremembe in razveljavitve uporabe radijskih frekvenc uporabljajo določbe 45. do 48. člena tega zakona.
(4)
Dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena preneha tudi iz razlogov, določenih v 49. členu tega zakona.
45. člen
(podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1)
Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc se lahko na predlog imetnika dovoljenja podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku njene veljavnosti predpisani za dodelitev uporabe radijskih frekvenc. Glede postopka za podaljšanje dodelitve se uporablja določbe, ki urejajo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(2)
Vloga za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc mora prispeti na agencijo najmanj 30 dni pred iztekom veljavnosti odločbe.
46. člen
(prenos odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc svojo pravico do uporabe radijskih frekvenc lahko s pravnim poslom prenese na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem agencije.
47. člen
(sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in obveščanje glede sprememb)
(1)
Agencija lahko po uradni dolžnosti spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami 20. člena tega zakona:
1.
če se spremeni razporeditev radiofrekvenčnih pasov ali se pojavijo nujnejše javne potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti drugače,
2.
če je to potrebno zaradi učinkovite izrabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist,
3.
če se ni mogoče drugače izogniti škodljivim motnjam,
4.
če to zahtevajo mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji,
5.
če v skladu z zakonom tako predlaga za radiodifuzne radijske frekvence Svet za radiodifuzijo.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena agencija izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami 22. člena tega zakona, v katerem lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve.
(3)
Z odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko agencija izjemoma podaljša veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če so zaradi prilagoditev iz prejšnjega odstavka tega člena stroški prilagoditve nesorazmerno posegli v koristi, ki jih ima imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(4)
V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc tudi razveljavi skladno z določbami 23. člena tega zakona.
(5)
V primeru iz prejšnjih odstavkov tega člena ima imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc pravico do dodelitve drugih enakovrednih radijskih frekvenc, če razlogi za spremembo ali razveljavitev niso nastali po njegovi krivdi. Če dodelitev drugih enakovrednih radijskih frekvenc ni možna, ima imetnik odločbe o dodelitvi pravico do odškodnine.
(6)
Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je dolžan sporočiti agenciji v roku 30 dni od nastale spremembe:
1.
spremembo v sodnem registru, davčnem registru, pravno nasledstvo in uvedbo stečajnega ali likvidacijskega postopka za pravne osebe,
2.
spremembo v registru na upravni enoti, davčnem registru in prenehanje obstoja za samostojne podjetnike,
3.
spremembo naslova in smrt fizične osebe.
48. člen
(razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1)
Agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi na predlog imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če je ta izpolnil vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa ali dovoljenja.
(2)
Agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi po uradni dolžnosti, če ugotovi da:
1.
je vloga za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc vsebovala neresnične podatke,
2.
imetnik ne izpolnjuje več pogojev iz 42. člena tega zakona,
3.
imetnik ni odpravil pomanjkljivosti v roku določenem z odločbo agencije, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc kljub opozorilu ni plačana,
5.
niso izpolnjeni predpisani pogoji za radiodifuzne radijske frekvence,
6.
se dodeljenih radijskih frekvenc ne uporablja v skladu s pogoji iz tega zakona oziroma iz odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
7.
z dodelitvijo radijskih frekvenc signal radijske opreme povzroča nesprejemljive motnje drugi radijski opremi, sprejemnikom ali električnim oziroma elektronskim sistemom,
8.
na predlog Sveta za radiodifuzijo.
49. člen
(prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1)
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc preneha:
1.
s pretekom roka, za katerega je bila odločba o dodelitvi radijskih frekvenc izdana, če se ne podaljša,
2.
če je prenehal obstajati imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
3.
če imetnik ni začel uporabljati radijskih frekvenc v enem letu po izdaji odločbe ali dodeljene radijske frekvence ni uporabljal več kot eno leto,
4.
z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami prejšnjega člena tega zakona.
(2)
V primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka tega člena izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
50. člen
(plačilo za dodelitev – pristojbina)
(1)
Za dodeljene radijske frekvence se plačuje letna pristojbina.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se pristojbine ne plačuje za uporabo radijskih frekvenc za primere iz drugega in tretjega odstavka 39. člena tega zakona in za uporabo radijskih frekvenc, ki so skladno z akti iz 37. in 38. člena tega zakona namenjene za radioamatersko dejavnost.
(3)
Višina pristojbine je odvisna od območja pokrivanja ali gostote prebivalstva na območju pokrivanja ali radijskih frekvenc ali širine radiofrekvenčnega pasu ali vrste radiokomunikacij ali kombinacije naštetih. Minister predpiše način izračuna višine pristojbine.
51. člen
(skupna uporaba antenskih objektov)
(1)
Imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc se morajo, v skladu s tehničnimi možnostmi, dogovarjati o skupni uporabi antenskih objektov, naprav in napeljav.
(2)
Če ne pride do dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena, odloči o tem agencija v skladu z 113. členom tega zakona.
V. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE
52. člen
(omejitev posegov v zasebno lastnino)
(1)
Graditev, postavitev, obratovanje in vzdrževanje javnih telekomunikacijskih omrežij v skladu s predpisi je v javno korist.
(2)
Javno telekomunikacijsko omrežje je potrebno načrtovati tako, da so posegi v zasebno lastnino čim manjši.
(3)
Lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičninah se v javno korist lahko odvzame ali omeji, kadar je to potrebno zaradi gradnje novih objektov in naprav, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje.
(4)
Lastninsko ali drugo stvarno pravico se odvzame ali omeji po postopku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin, razen če ta zakon ne določa drugače.
53. člen
(pridobitev pravice na tujem zemljišču)
(1)
Operater, ki mora na tuji nepremičnini zgraditi ali rekonstruirati tiste objekte in naprave, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje in za katere je v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, lahko v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni upravičenec.
(2)
Operater, ki mora izvesti dela iz petega odstavka 26. člena tega zakona na tuji nepremičnini ali ki mora že zgrajene objekte in naprave, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, med seboj povezati in zato na tuji nepremičnini izvesti podzemne ali nadzemne telekomunikacijske napeljave in postaviti določene objekte in naprave, ki so v zvezi z navedenimi napeljavami (v nadaljevanju besedila: sekundarno telekomunikacijsko omrežje), mora za postavitev, napeljavo in obratovanje oziroma vzdrževanje sekundarnega telekomunikacijskega omrežja pridobiti služnost napeljave, če potrebuje takšno pravico brez časovne omejitve, lahko pa tudi samo pravico napeljave, če potrebuje takšno pravico le za določen čas oziroma čas, ki je potreben za izvedbo del.
(3)
Vlada z uredbo podrobneje določi objekte, naprave in napeljave, ki sestavljajo sekundarno telekomunikacijsko omrežje.
54. člen
(služnost napeljave in pravice napeljave)
(1)
Služnost napeljave je stvarna pravica, ki zajema naslednja upravičenja:
1.
graditi oziroma postaviti sekundarno telekomunikacijsko omrežje;
2.
imeti dostop do naprav za potrebe obratovanja in vzdrževanja celotnega telekomunikacijskega omrežja;
3.
odstranjevati veje, korenine in druge naravne ovire pri graditvi, vzdrževanju in obratovanju celotnega telekomunikacijskega omrežja.
(2)
Za služnost napeljave (v nadaljevanju: služnost) se smiselno uporablja določbe, o stvarnih služnostih iz zakona, ki ureja stvarne pravice.
(3)
Pri izvrševanju upravičenj iz prvega odstavka tega člena mora operater ravnati tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine (v nadaljevanju: lastnik) pri uživanju lastninske pravice, oziroma tako, da čim manj ovira redno uporabo zemljišča iz 61. člena tega zakona za namen, določen v prostorskem ali drugem aktu.
(4)
Če lastniku pri delih iz tega člena nastane materialna škoda, jo je operater dolžan povrniti.
(5)
Pravica napeljave je obligacijska pravica, ki zajema upravičenja iz prvega odstavka tega člena.
55. člen
(ponudba)
(1)
Operater mora predlagati lastniku sklenitev pogodbe o pravici napeljave oziroma o ustanovitvi služnosti, pri čemer mora lastniku ponuditi primerno denarno nadomestilo.
(2)
Primerno denarno nadomestilo je enako plačilu za enakovredno služnost oziroma obligacijsko pravico, ki bi jo bilo mogoče doseči v običajnem poslovnem prometu glede na vrsto in obseg pravice ter lastnosti nepremičnine brez upoštevanja neobičajnih ali osebnih okoliščin.
56. člen
(prisilna omejitev lastninske pravice)
Če lastnik v 30 dneh po prejemu pisne pogodbe ne pristane na njeno sklenitev, lahko operater predlaga agenciji ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave.
57. člen
(pogoji)
(1)
Agencija ugodi zahtevi za ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave:
1.
če je pridobitev te pravice za operaterja nujen pogoj za gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja,
2.
če je bilo pri načrtovanju javnega telekomunikacijskega omrežja upoštevano načelo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona in
3.
če izvrševanje služnosti oziroma pravice napeljave ne bo bistveno oviralo lastnika pri uživanju lastninske pravice.
(2)
Za bistveno oviranje pri uživanju lastninske pravice se šteje, če se lastniku onemogoči ali znatno oteži dostop do zemljišča ali objekta na njem ali opravljanje gospodarske dejavnosti, ali če se znatno zmanjša vrednost zemljišča oziroma objekta na njem.
(3)
Služnost oziroma pravica napeljave se ustanovi v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javnega telekomunikacijskega omrežja.
(4)
O ustanovitvi služnosti in pravici napeljave odloči agencija z odločbo v upravnem postopku. S to odločbo se odmeri tudi odškodnina v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Tako ustanovljena služnost oziroma pravica napeljave se lahko začne izvrševati, ko je ta odločba dokončna.
58. člen
(začetek izvrševanja)
(1)
Če operater služnosti oziroma pravice napeljave za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javnega telekomunikacijskega omrežja nujno ne potrebuje več, agencija na zahtevo lastnika ali operaterja razveljavi odločbo o ustanovitvi te pravice.
(2)
Agencija na zahtevo lastnika razveljavi odločbo o ustanovitvi služnosti oziroma pravice uporabe tudi v primeru, da operater v treh letih po pridobitvi pravice ne izvrši posega, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena. Agencija lahko na zahtevo operaterja ta rok podaljša, če operater izkaže utemeljene razloge, za obstoj katerih ni kriv.
59. člen
(pravna sredstva)
O pritožbi zoper odločbo o ustanovitvi služnosti oziroma pravice napeljave odloča ministrstvo.
60. člen
(zemljišča v javni lasti in zemljišča namenjena javni uporabi)
(1)
Če operater namerava graditi javno telekomunikacijsko omrežje na zemljišču, ki je v lasti države, občine ali druge osebe javnega prava, oziroma na zemljišču, ki je namenjeno javni uporabi, izvajanju javne službe oziroma drugih javnih funkcij, mora predlagati lastniku oziroma upravljavcu zemljišča sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti oziroma pravice napeljave.
(2)
Organ oziroma nosilec javnega pooblastila, pristojen za zagotavljanje javnega interesa v zvezi z zemljiščem iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko postavi operaterju tehnične in druge pogoje z namenom, da se prepreči oviranje redne uporabe zemljišča za namen, za katerega je zemljišče predvideno s prostorskim ali drugim aktom.
61. člen
(ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave na javnem zemljišču)
(1)
Če v 30 dneh po prejemu pisne ponudbe upravljavec ne pristane na sklenitev pogodbe, lahko operater od agencije zahteva ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave.
(2)
Agencija ustanovi služnost oziroma pravico napeljave, če ugotovi, da izvrševanje te pravice ne bo oviralo redne uporabe zemljišča za namen, za katerega je zemljišče predvideno. Če se operater strinja, lahko agencija na predlog upravljavca oziroma pristojnega organa ali nosilca javnega pooblastila v odločbi naloži operaterju ukrepe za zagotovitev redne uporabe zemljišča; če se operater s takimi ukrepi ne strinja, agencija zahtevo operaterja za ustanovitev pravice napeljave zavrne.
(3)
Če se po dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi, da gradnja, vzdrževanje ali obratovanje ovira redno uporabo zemljišča, lahko agencija na predlog upravljavca oziroma pristojnega organa ali nosilca javnega pooblastila razveljavi odločbo oziroma naloži operaterju ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Agencija mora pri odločanju pretehtati javni interes, ki ga zastopa upravljavec oziroma pristojni organ ali nosilec javnega pooblastila, javni interes v zvezi z ohranitvijo telekomunikacijskega omrežja na obstoječi lokaciji in interes operaterja.
(4)
Če v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena operaterju nastane materialna škoda, jo je dolžan upravljavec povrniti. V sporu odškodnino odmeri nepravdno sodišče.
(5)
Upravljavec je oseba ali organ, ki ima na podlagi predpisa, pogodbe ali drugega akta pristojnost, da opravlja z zemljiščem v lasti države ali občine.
62. člen
(prestavitev drugih napeljav in kasnejše graditve)
(1)
Operater lahko v primeru, da gre za zemljišče v lasti države, občine, javnega zavoda oziroma druge osebe javnega prava, v kateri ni udeležen zasebni kapital, v zahtevi za ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave zahteva premestitev ali spremembo obstoječih drugih napeljav, vendar le, če se telekomunikacijskega omrežja sicer ne bi dalo zgraditi, druge napeljave pa se lahko brez negativnih posledic za njihovo uporabo namesti drugam.
(2)
V primeru, da je za prestavitev obstoječih drugih napeljav potrebna omejitev lastninske pravice, lahko operater nastopa kot predlagatelj omejitve lastninske pravice v skladu z zakonom.
(3)
Stroške premestitve v celoti krije operater.
(4)
Kasnejše graditve drugih napeljav je treba opraviti tako, da ne vplivajo moteče na obstoječe telekomunikacijske vode.
(5)
V primeru, da je mogoča skupna uporaba napeljav iz prvega odstavka tega člena, se v skladu s tehničnimi možnostmi operater in lastnik teh napeljav dogovorita o njihovi skupni uporabi. Če ne pride do dogovora, odloči o tem agencija v skladu s 113. členom tega zakona.
63. člen
(subsidiarna uporaba zakona)
Določbe tega zakona o vprašanjih v zvezi z napeljavo javnega telekomunikacijskega omrežja na zemljiščih v javni lasti oziroma na zemljiščih, ki služijo javni uporabi, izvajanju javnih služb ali drugih javnih funkcij, se ne uporablja za državne ceste in za druge vrste zemljišč, glede katerih usklajevanje različnih vrst uporabe ureja drug zakon.
64. člen
(uporaba določb predpisov o razlastitvi)
Glede vprašanj v zvezi s prisilno omejitvijo lastninske pravice, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja razlastitev.
65. člen
(skupna uporaba objektov)
(1)
Operaterji se morajo dogovoriti o skupni uporabi objektov oziroma napeljav. Za skupno uporabo je treba plačati ustrezno denarno nadomestilo.
(2)
Če med operaterji ne pride do dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena, o tem odloči agencija. Pri tem je dokazno breme na strani operaterja, ki je zavrnil skupno uporabo.