Zakon o zdravniški službi (uradno prečiščeno besedilo) (ZZdrS-UPB3)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 72-3076/2006, stran 7657 DATUM OBJAVE: 11.7.2006

RS 72-3076/2006

3076. Zakon o zdravniški službi (uradno prečiščeno besedilo) (ZZdrS-UPB3)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. junija 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o zdravniški službi, ki obsega:

-

Zakon o zdravniški službi – ZZdrS (Uradni list RS, št. 98/99 z dne 3. 12. 1999),   

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-A (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),   

-

Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije – ZOZPEU (Uradni list RS, št. 86/02 z dne 11. 10. 2002),   

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-B (Uradni list RS, št. 15/03 z dne 14. 2. 2003),   

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-C (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004)
   

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-D (Uradni list RS, št. 47/06 z dne 9. 5. 2006).
Št. 501-01/96-3/36
Ljubljana, dne 23. junija 2006
Podpredsednik    Državnega zbora    Republike Slovenije    Sašo Peče l.r.
ZAKON O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI uradno prečiščeno besedilo (ZZdrS-UPB3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Zdravnik in zdravniška služba

1. člen

Zdravnica in zdravnik ter doktorica dentalne medicine in doktor dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) opravljajo zdravstveno dejavnost kot zdravniško službo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in tem zakonom.
Zdravnik je temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti.

2. člen

Zdravnik mora pri uresničevanju svojih pravic, svoboščin in dolžnosti vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost izvajanja zdravniške službe ter ugled zdravniškega poklica.

3. člen

Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen. Zdravnik svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši.
Zdravnik se mora pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.
Zaposleni zdravnik sodeluje pri odločanju o sestavi delovne skupine, za katere strokovno delo je odgovoren.

4. člen

Zdravniška služba je poklicna dejavnost zdravnikov, ki temelji na spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.
Zdravniška služba obsega:

1.

pregled na prisotnost ali odsotnost telesnih ali duševnih bolezni, poškodb ali anomalij;

2.

presojo stanja iz prejšnje točke s pomočjo medicinsko-diagnostičnih sredstev;

3.

zdravljenje, habilitacijo oziroma rehabilitacijo;

4.

preprečevanje bolezni, vzgojo in svetovanje;

5.

skrb za reproduktivno zdravje prebivalstva;

6.

predpisovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov;

7.

obdukcijo mrtvih;

8.

izdajanje zdravniških spričeval in zdravniških potrdil;

9.

druga dela v skladu s posebnimi predpisi.

5. člen

Zdravniško službo smejo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo samostojno opravljati zdravniki specialisti, doktorji dentalne medicine in doktorji dentalne medicine specialisti, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
(Opomba: glej tudi 6. člen ZOZPEU)
Zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Doktorji dentalne medicine smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine oziroma doktorji dentalne medicine specialisti, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

2. Razpored zdravniških delovnih mest v okviru mreže javne zdravstvene službe

6. člen

Zdravniška služba se opravlja na zdravniških delovnih mestih v okviru mreže javne zdravstvene službe in izven nje.

7. člen

Zdravniška delovna mesta v mreži javne zdravstvene službe se razporedijo po območjih in po specialističnih področjih tako, da se zagotovi prebivalcem čim bolj enaka dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev.
Zdravniška delovna mesta se v mreži javne zdravstvene službe razporedijo po strokovnih področjih:

-

v javnih zavodih;

-

pri drugih pravnih osebah s koncesijo;

-

pri zasebnih zdravnikih s koncesijo.

8. člen

Razpored zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

9. člen

Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v zvezi z razporedom zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe:

-

spremlja zasedenost zdravniških delovnih mest;

-

nezaposlenim zdravnikom posreduje informacije o prostih zdravniških delovnih mestih, delodajalcem pa informacije o nezaposlenih zdravnikih;

-

daje mnenja k podeljevanju koncesij zasebnim zdravnikom;

-

v skladu s potrebami in starostno strukturo zdravnikov posameznih strok načrtuje in odobrava specializacije.
Vsako objavo prostega zdravniškega delovnega mesta zdravnika je treba hkrati s prijavo zavodu za zaposlovanje posredovati zbornici.

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZDRAVNIŠKE SLUŽBE

1. Splošno

10. člen

Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom.
Zdravnik mora:

-

imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija),

-

biti vpisan v register zdravnikov,

-

imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (v nadaljnjem besedilu: licenca).

11. člen

Zdravnik uporablja pri opravljanju zdravniške službe slovenski jezik, na dvojezičnem mešanem območju italijanske in madžarske narodne skupnosti pa uporablja tudi italijanski oziroma madžarski jezik.
Znanje jezika se dokazuje s spričevalom o končani srednji šoli ali s potrdilom izobraževalnega zavoda.
(Opomba: glej tudi 6. člen ZOZPEU)

12. člen

Zdravnik pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je po končanem najmanj šestletnem ali 5.500 ur trajajočem univerzitetnem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: medicinska fakulteta) pridobil diplomo ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.
Doktor dentalne medicine pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je po končanem najmanj petletnem univerzitetnem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem na medicinski fakulteti pridobil diplomo ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze, ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil:

-

doktor dentalne medicine: pripravništvo in strokovni izpit,

-

doktor dentalne medicine specialist: specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.
Potrdila o pridobljenih kvalifikacijah iz prvega in drugega odstavka tega člena izdaja ministrstvo, pristojno za zdravje. Vrsto in postopek izdajanja potrdil podrobneje predpiše minister.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zdravniku oziroma doktorju dentalne medicine, skladno s posebnim zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij, prizna kvalifikacija, če jo je pridobil v drugi državi članici Evropske unije v skladu z njenimi predpisi.

12.a člen

Minister, pristojen za zdravje, objavi sezname dokazil kvalifikacij, ki jih zdravnikom podeljujejo države članice Evropske unije in države, s katerimi je Evropska unija sklenila pogodbo o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij.

2. Pripravništvo in sekundarijat

13. člen

Oseba, ki je pridobila strokovni naslov doktorica ali doktor dentalne medicine, ali ji je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik. Pripravništvo traja eno leto in se konča s strokovnim izpitom.
Vsebino in potek pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister v sodelovanju z zbornico.

14. člen

Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot sekundarij. Sekundarijat traja dve leti in se konča s preizkusom usposobljenosti.
Prvih šest mesecev opravlja sekundarij program pripravništva, ki ga konča s strokovnim izpitom. Vsebino in potek programa pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister v sodelovanju z zbornico. Po opravljenem strokovnem izpitu nadaljuje zdravnik program sekundarijata.
Vsebino in potek sekundarijata s preizkusom usposobljenosti določi zbornica v soglasju z ministrom.

15. člen

Doktorji dentalne medicine pripravniki in zdravniki sekundariji smejo opravljati zdravniško službo, za katero se usposabljajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

3. Zdravniške specializacije

16. člen

Zdravnik oziroma doktor dentalne medicine, ki je opravil strokovni izpit, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
Zdravniku se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tisti del programa opravljenega sekundarijata, ki po vsebini ustreza programu specializacije.

17. člen

Vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo v sodelovanju z medicinsko fakulteto, sprejme pa zbornica v soglasju z ministrom.
Vrste in trajanje specializacij in postopek opravljanja specialističnega izpita ter imenovanje izpitne komisije določi zbornica.

18. člen

Specializacijo odobri zdravnikom zbornica na podlagi javnega razpisa. Razpisne pogoje, postopek razpisa in odobritve specializacije določi zbornica v soglasju z ministrom.
Specializant lahko samo enkrat po odobritvi specializacije zaprosi za odobritev druge specializacije.
Specializantu, ki ne opravlja specializacije v skladu s programom, ali ki ne začne specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku ali v sklepu o odlogu začetka specializacije, ali ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo ali ne konča specializacije v predvidenem roku, zbornica izda odločbo o trajnem prenehanju specializacije. Specializant, ki mu je bila izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, se lahko na nov razpis specializacij ponovno prijavi za enako ali drugo vrsto specializacije.
Za postopek pritožbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

19. člen

Veljavnost v tujini opravljene specializacije, ki po vsebini in trajanju ustreza zahtevam iz 17. člena tega zakona, se prizna po postopku in na način, ki ga določi zbornica v soglasju z ministrom.
(Opomba: glej tudi 6. člen ZOZPEU)

20. člen

Zdravniki specializanti smejo opravljati zdravniško službo, za katero specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

4. Delovna mesta za usposabljanje zdravnikov

21. člen

Minister na predlog zbornice predpiše organizacijske, kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod ali zasebna ordinacija za izvajanje pripravništva, sekundarijata in specializacij.

22. člen

Minister na predlog zbornice pooblasti zdravstvene zavode in zasebne ordinacije, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, za izvajanje določene vrste in obsega pripravništva, sekundarijata in specializacij. V sklepu določi tudi število delovnih mest za usposabljanje zdravnikov, upoštevaje potrebo po enakomerni zasedenosti teh mest v celoletnem obdobju.

23. člen

Pooblaščeni zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije morajo ponuditi zaposlitev pripravnikom, sekundarijem in specializantom v okviru števila odobrenih delovnih mest zdravnikov za usposabljanje.

24. člen

Zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije sproti sporočajo zbornici:

-

seznam prostih in zasedenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov;

-

seznam mentorjev;

-

seznam zaposlenih pripravnikov, sekundarijev in specializantov ter predviden zaključek njihovega usposabljanja.

25. člen

Plače in nadomestila pripravnikov in sekundarijev, ki so državljani držav članic Evropske unije, se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
Sredstva za specializacije zdravnikov za mrežo javne zdravstvene službe se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Višino sredstev za plače in nadomestila specializantov in druge stroške v zvezi s programom specializacij se opredeli z letnim načrtom na podlagi dogovora med ministrstvom, pristojnim za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zbornico in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Specializanti so zaposleni pri pooblaščenih zdravstvenih zavodih in zasebnih ordinacijah na specializantskih delovnih mestih, ki jih za vsako leto določi zbornica v soglasju z ministrom. Zbornica pripravi za vsakega posameznega specializanta potek specializacije in opredeli specializantska delovna mesta, na katerih specializanti izvajajo posamezne dele specializacije.
Sredstva za plače specializantov in druge dogovorjene stroške v zvezi s specializacijo zagotovi pooblaščenim zdravstvenim zavodom oziroma zasebnim ordinacijam zavod na podlagi obdobnih poročil o izvajanju specializacij. Tako opredeljena sredstva se izplačujejo na podlagi pogodbe med pooblaščenimi zdravstvenimi zavodi oziroma zasebnimi ordinacijami in zavodom.
Specializant, ki odobrene specializacije ne konča v roku iz akta o odobritvi specializacije ali po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja v mreži javne zdravstvene službe za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije v regiji, za katero mu je bila specializacija odobrena in specializant, ki mu je bila v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, mora zavodu povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo.

5. Mentorji

26. člen

Mentorje imenuje zbornica na predlog zdravstvenega zavoda oziroma zasebne ordinacije, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pripravništva, sekundarijata in specializacije.

27. člen

Mentor:

-

vodi usposabljanje zdravnika v skladu s programom ter dosežki znanosti in strokovno preverjenimi metodami;

-

nudi zdravniku organizacijsko in strokovno pomoč, ki je potrebna za dosego zahtevanega znanja na področju, za katerega je kot mentor odgovoren;

-

mora biti zdravniku zgled strokovno in etično neoporečnega ravnanja z bolnikom in dobrega kolegialnega odnosa med zdravniki in medicinskim osebjem;

-

vodi podatke o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju zdravnika in jih posreduje zbornici.

28. člen

Mentor ima pravico do ustreznih pogojev za delo.
Mentor sme odkloniti delo z zdravnikom, ki kljub opozorilu ne izvaja ali malomarno izvaja program usposabljanja.
Pogoje za opravljanje mentorstva določi zbornica v soglasju z ministrom.

6. Vpis v register zdravnikov

29. člen

Zdravnik sme začeti opravljati zdravniško službo z vpisom v register zdravnikov, ki ga vodi zbornica.
Zbornica v soglasju z ministrom podrobneje predpiše postopek in pogoje za vpis ter izbris iz registra zdravnikov.

30. člen

Vpis v register se opravi na zahtevo zdravnika, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom.
O vpisu v register zbornica izda odločbo v upravnem postopku.

31. člen

Za vodenje registra zdravnikov zbornica zbira naslednje osebne podatke:

-

priimek in ime, rojstni datum in kraj rojstva;

-

naslov stalnega prebivališča (kraj, ulica in hišna številka);

-

državljanstvo;

-

naziv in naslov zdravniškega delovnega mesta;

-

način opravljanja zdravniške službe;

-

osebno številko zdravnika;

-

kraj in datum diplome;

-

datum strokovnega izpita;

-

datum in vrsta opravljene specializacije;

-

datum, vrsta in trajanje podeljene licence;

-

datum in vrsta pridobljenega dodatnega znanja;

-

datum ter področje pridobljenih znanstvenih nazivov;

-

pridobljeni strokovni nazivi;

-

pridobljeni pedagoški nazivi;

-

članstvo v domačih in tujih zdravniških združenjih;

-

druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice;

-

izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti.
Od zasebnih zdravnikov zbornica zbira še naslednje podatke:

-

datum začetka in prenehanja opravljanja zasebne zdravniške službe;

-

področje in kraj opravljanja zasebne zdravniške službe;

-

datum, področje in trajanje podeljene koncesije;

-

datum sklenitve in trajanje pogodbe z zavodom ter področje in obseg programa, za katerega je sklenjena pogodba z zavodom.

32. člen

Zdravnika se v registru zdravnikov ne vodi več kot zasebnega zdravnika, če:

-

odjavi opravljanje zasebne zdravniške službe;

-

mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje zdravniške službe oziroma poklica;

-

opravlja zdravniško službo v nasprotju z vpisom v register;

-

se ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti.
Zbornica izda odločbo o izbrisu iz registra zasebnih zdravnikov v upravnem postopku.

7. Podeljevanje, podaljševanje in odvzem licence

33. člen

Zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe, zbornica podeli licenco.
Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju.
Licenca se podeli za določen čas – dobo sedmih let.

34. člen