Pravilnik o štipendiranju

2267. Pravilnik o štipendiranju

Na podlagi tretjega odstavka 59. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odločba US RS, in 69/98) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 in 29/95), izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K O Š T I P E N D I R A N J U

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji za uveljavljanje pravice do republiških in Zoisovih štipendij ter štipendij za brezposelne osebe, vključene v programe izobraževanja, višina štipendij in dodatkov, način izplačevanja štipendij ter posledice, če štipendist svojih obveznosti ne izpolnjuje.

II. REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE

2. člen

(pogoji za pridobitev štipendije)

Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol in študentje visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na razpis, ki ga objavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva,

-

izpolnjujejo materialne pogoje iz drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: zakon),

-

ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let.

Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja.

Kandidat, ki se izobražuje v tujini, uveljavlja pravico do republiške štipendije po načelu vzajemnosti.

3. člen

(kandidat, ki ne more pridobiti štipendije)

Pravice do republiške štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki:

-

je v delovnem razmerju, ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu,

-

je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije,

-

je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, v kateri je dobiček iz poslovanja, brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, glede na kandidatov poslovni delež, v zadnjem koledarskem letu pred prijavo na razpis za dodelitev štipendije, presegal letni znesek zajamčenega nadomestila plače za to leto,

-

prejema drugo štipendijo ali je pridobil posojilo za študij iz 58.a člena zakona,

-

je pridobil finančno ali materialno pomoč za šolanje iz javnih ali zasebnih virov najmanj v višini enoletnega zneska osnovne republiške štipendije.

4. člen

(ugotavljanje dohodka na družinskega člana)

Pri ugotavljanju pogojev iz drugega odstavka 56. člena zakona se dohodek na družinskega člana po tem pravilniku izračuna iz vsote vseh bruto dohodkov, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine kot tudi neobdavčljivi dohodki, razen:

-

dodatka za pomoč in postrežbo;

-

denarne pomoči iz zavarovanja za primer brezposelnosti;

-

prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;

-

prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih ne pridobijo na podlagi delovnega razmerja oziroma pogodbe o delu;

-

štipendij z dodatki;

-

otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom;

-

starševskega dodatka;

-

prejemkov od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih organizacij oziroma agencij, ki so osnova za dohodnino in ne presegajo višine 51% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

5. člen

(upoštevanje pokojnin)

V dohodek kandidatove družine po tem pravilniku se vštevajo izplačane bruto pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

6. člen

(upoštevanje preživnin)

V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi prejete preživnine, do katerih so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine, ki jih plačuje družinski član, v višini izvršljivega pravnega naslova.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču.

7. člen

(upoštevanje rejništva)

Pri ugotavljanju materialnih pogojev kandidata v rejništvu se kot dohodek na družinskega člana upošteva višina pripadajočih povprečnih materialnih stroškov za otroka, določenih s sklepom Vlade RS v preteklem letu.

Če starši kandidata iz prejšnjega odstavka prispevajo rejnino v celoti, se upošteva dohodek na družinskega člana matične družine kandidata, v skladu s 4. členom tega pravilnika.

8. člen

(upoštevanje dohodka od dejavnosti)

Kot dohodek iz dejavnosti iz druge alinee 3. člena tega pravilnika, šteje dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca.

Zavezancem, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dobiček ugotavlja tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki in dobiček poveča za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost.

Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, katerim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz sredstev državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke.

9. člen

(upoštevanje dohodka od kmetijstva)

Kot dohodek od kmetijstva šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pomnožen s faktorjem za preračun katastrskega dohodka, določenim s predpisom za upoštevanje dohodka iz kmetijstva za pridobitev pravice do socialno-varstvenih dajatev in pomoči.

Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, se v dohodek kandidatove družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.

10. člen

(prekinitev postopka)

Če do dne izteka razpisnega roka dohodninska ali druga odmerna odločba še ni bila izdana, se o pravici do štipendije odloči po izvršljivosti odločbe pristojnega davčnega organa.

11. člen

(opredelitev družinskih članov)

Za člane družine kandidata po tem pravilniku štejejo:

-

oče, mati, ali zakonec oziroma oseba, ki živi z enim izmed staršev v življenjski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, najmanj eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do štipendije, kakor tudi otroci kandidata,

-

otroci, posvojenci oziroma pastorki, ki so jih kandidatovi starši dolžni preživljati, v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,

-

stari starši, posvojitelji, očim ali mačeha oziroma vnuki kandidatovih staršev, če so jih ti dolžni preživljati po predpisih iz prejšnje alinee.

Število družinskih članov se upošteva po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za uveljavitev pravice do štipendije.

12. člen

(upoštevanje posebnih družinskih ali osebnih stanj)

Pri kandidatih iz enoroditeljskih družin se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje 0,50 družinskega člana, za vsakega naslednjega pa še po 0,25 družinskega člana.

Pri kandidatih brez staršev se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje še en družinski član in za vsakega naslednjega člana še po 0,50 družinskega člana.

V primeru kandidata ali družinskega člana s posebnimi potrebami zaradi težje ali težke duševne ali telesne okvare, se prišteje še en družinski član razen, če je v institucionalnem varstvu in mu je najmanj 80% stroškov oskrbe zagotovljeno iz sredstev proračuna RS.

V primeru zakonske zveze kandidata ali v primeru, ko ima kandidat otroka, se dohodek staršev ne upošteva.

13. člen

(višina osnovne republiške štipendije)

Višina osnovne republiške štipendije po tem pravilniku znaša 14% zajamčene plače za vajence in dijake in 21% zajamčene plače za študente.

14. člen

(zvišanje štipendije glede na stopnjo in letnik izobraževanja)

Osnovna republiška štipendija se v vsakem naslednjem letniku zviša za 1% zajamčene plače.

15. člen

(zvišanje štipendije glede na dohodek na družinskega člana)

Štipendija, ugotovljena po 14. členu tega pravilnika se zviša tudi glede na višino letnega dohodka na družinskega člana štipendista v preteklem koledarskem letu, v primerjavi z letnim zneskom zajamčene plače za to leto:

-----------------------------------------------------------------------
             Dohodek na družinskega      Zvišanje štipendije
           člana (v % zajamčene plače)  (v % od zajamčene plače)
Dohodkovni   Izhodiščna            Najvišja     Izhodiščna     Najvišja
razred       vrednost              vrednost     stopnja        stopnja
1            2                            3     4              5
-----------------------------------------------------------------------
I.           do 70%                     18%
II.          nad 70% do vključno        80%     od 15%         do 18%
III.         nad 80% do vključno        90%     od 12%         do 15%
IV.          nad 90% do vključno       100%     od 9%          do 12%
V.           nad 100% do vključno      110%     od 6%          do 9%
VI.          nad 110% do vključno      120%     od 3%          do 6%
VII.         nad 120% do vključno      130%     od 0%          do 3%
VIII.        nad 130%                     0
-----------------------------------------------------------------------

Pri zvišanju štipendije za II. do vključno VII. dohodkovni razred iz lestvice v prejšnjem odstavku, se izhodiščni stopnji zvišanja (stolpec 4) prišteje še razlika med najvišjo vrednostjo dohodkovnega razreda (stolpec 3) in dejanskim dohodkom na družinskega člana, izraženem v odstotku od zajamčene plače, pomnožena s faktorjem 0,3.

16. člen

(zvišanje štipendije za štipendiste s posebnimi potrebami)

Štipendistu s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, se štipendija zviša še za 20% zajamčene plače.